Peš do Aljaske. V teh dneh popotnika hodita po Kolumbiji. Pred njima je še skoraj leto in pol hoda do cilja. Poklicali smo ju in preverili, kako se počutita po prvih dneh poti.
Konjiški popotnik Oliver Tič znova živi svoje sanje. Potem ko je lansko pomlad zaradi pandemije koronavirusa moral prekiniti svojo neverjetno pustolovščino, se je zdaj vrnil na kolumbijske ceste in že pridno nabira kilometre proti Aljaski. Seveda ne sam: samotne urice na poti mu krajša njegova ljubka psička Carlitos, ki jo je Oliver na svoji poti rešil z ulice.
Carlitos je nazaj!
Mala psička se mu je tedaj tako vtisnila v srce, da jo je vzel s sabo na pot. In ko se je moral vrniti v domovino, je psičko namestil v pasji hotel v Kolumbiji, skoraj nekakšen raj za pse, kot smo lahko videli iz video objav na Oliverjevih družbenih omrežjih.
Carlitos in Oliver sta se zdaj po dobrem letu dni znova srečala. In čeprav je bila psička sprva nekoliko zadržana (Oliver predvideva, da je morda kuhala zamero, ker jo je pustil v Kolumbiji), je zdaj že vse po starem.
Nekaj dni je bolj slabo jedla in pila, a je zdaj spet ‘dobra stara Carlitos’, pravi Oliver. Mala psička je medtem zrasla in podvojila svojo težo, hodi pa tudi ne preveč rada, tako da je našla svoje udobno mesto v Oliverjevem vozičku. In predvsem: v senci, saj se čez dan temperature na cesti dvignejo krepko čez 30 stopinj Celzija.
K zdravniku po počitek
Ker je v Kolumbiji v teh dneh zelo vroče, je Oliver že na začetku poti imel nekaj zdravstvenih težav. Slabo se je počutil, zato je obiskal zdravnika, ki mu je svetoval počitek in dovolj tekočine.
Ustavil se je in dva dni sta s Carlitos počivala v senci, v času našega pogovora minuli ponedeljek popoldne pa sta se oba že počutila odlično.
Noči v šotoru so kratke, prizna Oliver, saj je pot precej utrujajoča. Skrbno izbira prostor za kampiranje, da je čim bolj varen, saj je lani, tik preden je prekinil svojo pot, doživel celo oboroženi rop.
Velik del poti s psičko skušata opraviti v jutranjih in dopoldanskih urah, večere pa preživljata v senci. Vsak dan zdaj že prehodita tudi več kot 40 kilometrov.
“Občutek je vrhunski, točno zato sem šel na pot. Ljudje, ki jih srečujem na poti, mi ponujajo pomoč, prijazni so in ustrežljivi. Zelo jih zanima, kdo sem in kaj počnem in z veseljem jim pojasnim!” je povedal Oliver.
Bolj sproščeni
V tem času na poti sicer ne srečujeta drugih popotnikov, saj so se ob začetku pandemije večinoma vsi vrnili domov.
Oliver opaža, da so ljudje, kar se tiče protikoronskih ukrepov, v Kolumbiji bolj sproščeni kot pri nas, a vendarle jih je zadnje leto dni nekoliko spremenilo. Nekateri so postali bolj previdni.
“Nekateri so povsem brezbrižni, kar se tiče korone, drugi pa so bolj zaskrbljeni in držijo neko distanco. Mislim, da nas bo pandemija vse spremenila in to za kar nekaj časa.”
Do Aljaske še …
Oliverja in Carlitos čaka dober mesec dni hoda po Kolumbiji, nakar bosta z letalom poletela do Paname, saj pot tam peš ni mogoča, nato bosta pot nadaljevala po Kostariki in drugih državah Srednje Amerike preko Mehike do Združenih držav in naposled do skrajnega severa Severne Amerike na Aljaski, kamor naj bi prišla predvidoma avgusta prihodnje leto. Skupaj bo Oliver prehodil več kot 25 tisoč kilometrov.
(N. K., Foto: Oliver Tič)
PREBERITE TUDI:
Konjiški popotnik Oliver Tič hojo zamenjal za tek in hribolazenje
Popotniku Oliverju Tiču na Radiu Rogla priredili slovensko pojedino
Konjičan Oliver Tič: Zaradi Carlitos manj spi in se tušira z odprtimi vrati