Konjičan Oliver Tič: Zaradi Carlitos manj spi in se tušira z odprtimi vrati

Popotnik iz Slovenskih Konjic Oliver Tič in njegova psička Carlitos vztrajno napredujeta proti Aljaski. Za Oliverjem je že neverjetnih 11 tisoč (!) prehojenih kilometrov, medtem ko se Carlitos, odkar se mu je tik pred božičem pridružila na poti, za zdaj raje udobno vozi.

Pred dnevi sta popotnika prispela v Kolumbijo, šesto državo na Oliverjevi dolgi poti čez dva kontinenta, Južno in Severno Ameriko.
“Izjemno se veselim Kolumbije. Zato ker slišim, da so ljudje tukaj izjemno prijazni, in da dokažem, da to sploh ni nevarna država,” je povedal Oliver, ko ga minulo nedeljo pokličem v Kolumbijo. In to sredi noči.

“Kot da sem v zvezi!”

Zakaj ne spi, me zanima, ko pristane na najin nočni klepet. “Odkar imam Carlitos, sam spim bolj slabo. Ona želi spati z mano v spalni vreči, zato se ob vsakem njenem premiku zbudim, trudim se tudi, da se ponoči ne obračam preveč. Zdi se mi, kot da sem v zvezi!” razloži v smehu.
Carlitos je zelo prijetna sopotnica. “Odlično sva se ujela. Jaz potiskam voziček, ona pa najraje počiva v njem. Na dan sicer že prehodi nekaj kilometrov. Kadar je zelo prometno in vroče, seveda ne hodi po asfaltu, mislim, da se ji prav lepo godi. Edina težava je, da se je zelo navezala name, nikamor ne morem sam. Tudi ko se tuširam, moram pustiti vrata odprta, da vidi, kje sem in kaj se dogaja,” opisuje Oliver.

V top formi

Štiri tačke Oliverja na njegovi poti do Aljaske sploh ne upočasnjujejo. Prej nasprotno. Ekvador, kamor je prispel iz Peruja, je kljub številnim vzponom prehodil v rekordnem času. V 35 dneh je povprečno vsak dan prehodil okoli 34 kilometrov, en dober dan celo 47! “Šel sem prestavo višje. Kolumbijo bi rad prehodil do konca marca, kar pomeni, da bi moral v 50 dneh prehoditi 1.800 kilometrov!”
Pravi, da si bo Ekvador najbolj zapomnil po zelo prijaznih voznikih, vljudnih ljudeh in dobrih cestah. Očarala ga je tudi narava.

Nesreča s srečnim koncem

Peru pa mu bo po kulturi voznikov ostal v nekoliko slabšem spominu. Tudi zaradi neljubega dogodka na cesti. Tik pred mejo z Ekvadorjem je voznik nekega avtomobila trčil v Oliverjev voziček. K sreči je Oliver še pravočasno odskočil, Carlitos pa je hodila na varnem ob vozičku, tako da hujših posledic kot zvito kolo ni bilo. “Voznik še ustavil ni, da bi pogledal, če je z nama vse v redu.”
Pri popravilu kolesa so mu pomagali prijatelji iz Slovenije in drugi dobri ljudje, tako da lahko pot nadaljuje nemoteno.

“Res imam srečo”

Oliver na svoji poti srečuje veliko prijaznih ljudi. Ponujajo mu hrano, pijačo, prenočišče. “Hvala bogu za te ljudi. Res imam srečo.”
Enega lepših trenutkov s svojega potovanja je doživel pred dnevi. Oliverjev prijatelj, Konjičan Primož Kovačič, ima v enem od ekvadorskih mest znance, zato jih je povezal z Oliverjem. Družina ga je toplo sprejela medse, ga pogostila, mu ponudila prenočišče in tuš.
Sicer pa Oliver na dan porabi približno 10 dolarjev. Previden je pri stroških, zato pogosto raje kot v hostlih spi v šotoru. Če kak dan porabi več, drugi dan privarčuje. Zelo hvaležen pa je tudi njegovim rojakom, bralcem NOVIC in vsem, ki njegovo dogodivščino podprejo s kakšnim evrom ali dvema.
Daljši pogovor z Oliverjem slišite na Radiu Rogla še v četrtek zjutraj in soboto popoldne, reportažo pa najdete tudi v novi številki lokalnega časopisa NOVICE.
(Nina Krobat, Foto: Oliver Tič)


Podprimo Oliverja in Carlitos
Oliverja in njegovo dogodivščino podpiramo tudi v lokalnem časopisu NOVICE. Lahko pa njega in Carlitos s kakšnim denarnim nakazilom podprete tudi vi.
Oliver Tič, Grajska ulica 10, 3210 Slovenske Konjice.
TRR: SI56 0510 0703 5896 137
Več: TUKAJ