Tudi v prvih mesecih tega leta je Unior, ki je v postopku prestrukturiranja, v rdečih številkah.
Minilo je leto dni, odkar je vodenje Uniorja prevzel Robert Vuga. V zadnjih mesecih je večkrat javno poudaril, da Unior brez dokapitalizacije ne bo mogel stabilno poslovati. Kako se bodo lotili dokapitalizacije, še ni znano.
Medtem so že znani rezultati poslovanja v prvih mesecih tega leta. Zreška družba je prvo četrtletje sklenila s 46,8 milijona evrov prihodkov, kar je 9,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Izguba je znašala 3,7 milijona evrov, lani v tem času so beležili 7.000 evrov dobička.
Zakaj takšni rezultati?
Glavni razlogi za takšne rezultate so po navedbah iz Uniorjevega javno objavljenega medletnega poročila 4,8 milijona evrov nižji prihodki od prodaje, znižanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje za 1,8 milijona evrov, 1,2 milijona evrov nižji finančni prihodki ter višji stroški odpravnin.
Na ravni skupine so v prvem četrtletju zabeležili 3,2 milijona evrov čiste izgube.
Prihodki od prodaje so bili z 58,4 milijona evrov za 11,1 odstotka nižji kot v prvem lanskem trimesečju. K poslabšanju rezultata so največ prispevali 7,3 milijona evrov nižji prihodki od prodaje, pol milijona evrov stroškov odpravnin presežnim zaposlenim, predvsem v dejavnosti strojegradnje, ter 700.000 evrov nižji finančni učinki poslovanja pridruženih podjetij, ki se vrednotijo po kapitalski metodi, so pojasnili v Uniorju.
Stroji se pogosto kvarijo
Evropska avtomobilska industrija je, kot so izpostavili, v zahtevnem prehodnem obdobju, razmere pa neposredno vplivajo na poslovanje Uniorja, predvsem v njihovi najpomembnejši dejavnosti proizvodnje odkovkov. V dejavnosti proizvodnje odkovkov je bilo naročniško stanje v prvem četrtletju dobro, vendar je bila prodaja nižja kot v enakem obdobju lani, kar je delno posledica nižjih prodajnih cen zaradi upada nabavnih cen jekla, delno pa nižjega obsega proizvodnje zaradi pogostih zastojev, ki so posledica iztrošene opreme in prenizkih investicij v kovaško opremo v preteklih letih, so pojasnili.
Prodaja ročnega orodja je bila prav tako nižja, proizvodnjo pa je ovirala tudi selitev proizvodnje iz obrata v Starem trgu ob Kolpi v Zreče. Zaradi odločitve o ukinitvi tržne dejavnosti strojegradnje letos zaključujejo le še odprte projekte, kar se je odrazilo v dvotretjinskem upadu prihodkov tega programa, so še zapisali.
Pogled naprej
V treh mesecih so v družbi izvedli za 700 tisoč evrov naložb; gre za pridobitev nove proizvajalne opreme posodobitev gradbenih objektov. Kupili so stiskalnico za preoblikovanje aluminija v programu odkovki in obnovili temelj za stiskalnico v kovačnici Zreče.
Ključna naloga tudi v tem letu ostaja zagotavljanje finančne stabilnosti, ki je temelj za nadaljnji razvoj družbe, so izpostavili.
»V obdobju pomembnih sprememb ostajamo trdno zavezani sanaciji družbe na način, ki bo delničarjem omogočil ustrezne donose, zaposlenim pa dolgoročno varno in spodbudno delovno okolje,« so sklenili v Uniorju.
Zaposleni in povprečne plače
Unior kljub turbulencam ostaja največji zaposlovalec v regiji. Konec marca je bilo v družbi Unior zaposlenih 1.284 ljudi, kar je 296 manj kot konec lanskega marca in 55 zaposlenih manj kot konec leta 2024. Število zaposlenih se je znižalo v vseh programih in skupnih službah, vendar se v Uniorju obenem še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra, predvsem strokovnih profilov.
»Zato smo primorani zaposlovati tudi tujce, pretežno iz bivših republik Jugoslavije in tudi širše. 31. marca je bilo v družbi zaposlenih 83 tujih delavcev, kar predstavlja 6,5 odstotka vseh zaposlenih,« so navedli v medletnem poslovnem poročilu. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je v prvih treh mesecih znašala 2.462 evrov, neto plača pa dobrih 1.277 evrov.
Preberite še:
POSLOVANJE UNIORJA Kaj se je dogajalo v zadnjih mesecih in zakaj toliko minusa?