V Razvojnem centru narave v Poljčanah je 20. novembra dr. Marko Frelih, arheolog, muzealec in eden najbolj prepoznavnih raziskovalcev simbolike ter starodavnih mitov pri nas, izvedel predavanje, ki je obiskovalce popeljalo od staroegipčanskih templjev do skalnatih pobočij Boča.
Dr. Frelih že več kot dve desetletji proučuje duhovne svetove prazgodovinskih civilizacij ter njihove predstave o hibridnih bitjih. Kot kustos Slovenskega etnografskega muzeja je pripravil več odmevnih razstav, med njimi Zmaj vseh zmajev (2018) in Sveti konji – nebesni jezdeci (2022), za svoje delo pa je prejel Valvasorjevo in Murkovo priznanje. Njegov pripovedni slog, prežet z raziskovalno strastjo in ostrim občutkom za simboliko, je na predavanju ustvaril izjemno dinamično vzdušje.
Predavanje je ponudilo vpogled v razvoj zmaja kot simbola – od zgodnjih hibridnih bitij v egiptovski umetnosti, grških prikazov krilatih kač do rimskih reliefov, kakršnega so odkrili tudi pri Celju. Posebej je poudaril, da so bila takšna bitja v preteklosti pogosto razumljena kot varuhi svetih prostorov ali kot bitja, ki odsevajo nevarnost narave: poplave, potrese, neurja in podore.
O zmaju z Boča
Poseben del večera je dr. Frelih posvetil zmaju z Boča, lokalni pripovedi, ki odseva razumevanje narave, morale in skupnosti. Po izročilu naj bi bil Boč votel in poln vode, v njegovem notranjem jezeru pa naj bi prebival zmaj, ki je vreme uravnaval po obnašanju ljudi: kadar so bili Kostrivničani pridni, je bil mir in lepo vreme, kadar ne, je zmaj z repom tolkel po stenah in klical nevihte. Včasih se je celo spustil z gore, letal proti Studencam ali Polskavi, dokler ga ni zadela strela in je padel nazaj na pobočje. “Na tej strani so živeli dobri ljudje, zato je Boč poraščen; tam, kjer niso bili tako pridni, je ostal kamen,” pravi pripoved.
Ta zgodba je po predavateljevih besedah klasičen primer atmosferskega zmaja, ki simbolizira naravne sile, predvsem vreme. Analogije najdemo po vsej Evropi, vendar je bočka legenda zaradi svoje žive domišljije in lokalnih poudarkov izjemno dragocen del slovenske pripovedne dediščine.
Dr. Frelih je opozoril tudi na povezavo med legendami o zmajih in postavitvijo cerkva sv. Jurija, sv. Mihaela in sv. Marjete, ki v krščanski tradiciji premagujejo kačo oziroma zmaja. To simbolno plast je povezal s konkretnimi primeri na območju Boča: cerkvico sv. Miklavža na Bočki ravni, ki je pogosto prevzela vlogo sv. Jurija, ter sv. Marjeto pod Bočem, ki v ikonografiji neposredno premaguje zmaja.
Predavanje je obiskovalce navdušilo. Mnogi so poudarili, da so o Boču in njegovih pripovednih plasteh prvič slišali tako obsežno razlago in da jim je predavanje odprlo povsem novo razsežnost razumevanja domačega prostora.
Dogodek je bil izveden v okviru projekta Boč skozi zgodbe, naravo in inovacije, ki ga izvajajo Oliver turizem, Inštitut SeMe in Planinsko društvo Poljčane s podporo Evropske unije (program SMARTIES za MSP). (S. Kostanjšek Brglez)