V zadnjih tednih je Zbelovo veliko gradbišče. Posegi v prostor so veliki. Preverjamo, kako poteka ta obsežna naložba, ki so jo načrtovali kar nekaj let.
Cilj naložbe je zmanjšanje poplavne ogroženosti pred visokimi vodami Dravinje. Gradbena dela na območju Zbelovega so začeli konec julija, so nam povedali na Direkciji RS za vode, kjer vodijo naložbo.
Za izvedbo so izbrali podjetje Rafael iz Sevnice. Nasipi so predvideni tudi v delu Mlač, kjer z gradnjo začenjajo te dni. Če jim bo vreme naklonjeno, bi glavnina del lahko bila končana še letos.
Kaj na Zbelovem, kaj na Mlačah?
Ureditve v naselju Zbelovo obsegajo izgradnjo visokovodnega nasipa v kombinaciji z visokovodnim zidom. Dolžina visokovodnega nasipa na Zbelovem bo približno 950 metrov, visokovodni zid bo dolg približno 360 metrov. Poleg izgradnje teh predvidevajo še ureditev odvodnih jarkov za odvodnjavanje zalednih in meteornih vod, prehod za dvoživke, črpališče padavinskih vod in povišanje dela ceste, saj nasip prečka cesto skozi naselje.
Kako bo z dostopom do kmetijskih in drugih zemljišč, nas je zanimalo med drugim.
»Za dostop do zemljišč, katerim bi bil dostop zaradi nasipa oziroma zidu onemogočen, bodo izvedene na-domestne / dostopne poti in prehodne rampe čez nasip. Dostop bo omogočen tudi z izvedbo protipoplavnih vrat, nameščenih na visokovodni zid (vrata – paneli se bodo ob nastopu visokih vod Dravinje zaprla),« so pojasnili na Direkciji za vode.
Posegi v naselju Mlače prav tako obsegajo izgradnjo visokovodnega nasipa, ki bo dolg približno 65 metrov, v kombinaciji z visokovodnim zidom, ki bo dolg približno 186 metrov. Tudi tam predvidevajo še izvedbo jarkov za odvodnjo zalednih in meteornih vod ter prehodno rampo čez na-sip, s čimer bo omogočen dostop do površin na vodni strani.
Kako bo videti nasip?
»Po končani gradnji bo nasip prekrit z zemljo in zasejan s travo. Ob zidovih je mestoma predvidena zasaditev s popenjavkami z namenom ozelenitve zidu. Kjer so se zaradi poteka trase odstranila drevesa, se le-ta nadomestijo z zasaditvijo novih. Prav tako je na več mestih predvidena zasaditev avtohtonega drevja,« so odgovorili na Direkciji.
Tudi evropski denar
Dela na območju Zbelovega in Mlač so po pogodbi vredna dobra dva milijona evrov, večino naložbe financirajo z evropskim denarjem, 20 odstotkov pa z državnim.
Za obsežnejši projekt zmanjševanja poplavne ogroženosti v porečju Drave in Dravinje s Polskavo je Direkcija za vode pridobila denar iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in pripadajoči nacionalni prispevek Republike Slovenije, prav tako je bil zagotovljena denar Sklada za vode.
(NK)
