Tradicija pridelave je Slovencem iz davnine pustila posebno mesto tudi pri česnu (Allium sativum L.), kjer imamo dve avtohtoni sorti – ‘ptujski jesenski’ in ‘ptujski spomladanski’. Med novimi sortami se uveljavlja nova slovenska sorta ‘anka’ z manjšimi in intenzivno rdeče obarvanimi luskolisti na strokih česna. Med profesionalnimi sortami poznamo sorte ‘messidor’, ‘messidrome’, ‘sprint’, ‘vayo’, ‘garpek’, ‘garcua’, ‘gardacho’, ‘gardos’, ‘arno’ in druge. Sicer mnogi vrtnarji sadijo česen iz vsako leto skrbno odbranega, lastnega, domačega semena. 
Saditi jeseni ali spomladi?
Česen je občutljiv na dolžino dneva. Ozimni česen tako sadimo že od oktobra dalje. Zato ga tudi poimenujemo ozimni ali jesenski česen. Prezgodnje sajenje ob koncu avgusta ali v zgodnjem septembru ni dobro, dobimo preveč olistane česnove rastline, ki na nizke temperature niso dobro pripravljene in odporne. Sajenje vseeno opravimo dovolj zgodaj v oktobru, ko se lahko posajeni stroki še pred zimo dobro ukoreninijo. Za oblikovanje glavic česna so nujno potrebne nizke zimske temperature. Mnogi opravijo tudi sajenje spomladanskega česna že v pozni jeseni in ne spomladi. Vzrok za takšno odločitev je pridelek lepših strokov česna. S tem se izognemo pogojem suhe in v pomlad podaljšane zime, ko so tla predolgo zamrznjena in preprečujejo sajenje strokov spomladanskega česna vse do odmrznitve tal. Sajenje spomladanskega česna naj bi opravili najkasneje do konca marca. Prepozno sajenje v aprilu in maju (dolg dan, visoke dnevne temperature) zavira razvoj česnovih strokov v glavici česna, ki ima razvito lažno steblo. Zato tudi jari česen raje sadimo v jeseni, potem ko smo najprej posadili ozimnega.
Ozimni ali jari česen?
Poglavitna prednost ozimnega česna je, da po navadi oblikuje debelejše glavice, v katerih je manj strokov, a bolj debelih. Radi ga imamo, ker je občutek pridelati večje glavice in stroke boljši. A ozimni česen ima manj izrazit okus in se slabše skladišči. Medtem, ko jari česen oblikuje manjše glavice z večjim številom bolj drobnih, aromatičnih strokov.
Pred sajenjem
Tla dobro pripravimo. Priporočamo jih skrbno prekopati (lopata, prekopalnik) ali preorati. To opravimo vsaj 10 do 14 dni pred sajenjem, takoj po spravilu pozno poletnih zelenjadnic. Za sajenje jarega česna bolj spomladi je nujna osnovna obdelava tal že v jeseni in brazde poravnavati tik pred spomladanskim sajenjem. Hkrati z obdelavo tal opravimo tudi osnovno gnojenje. Česen je za hranila nezahteven, a kljub vsemu potrebuje 75 kg N/ha, 90 kg P2O5/ha in 150 kg K2O/ha. Obilnejšega gnojenja, s svežimi organskimi gnojili tik pred sajenjem, ne prenaša in ne mara. Zato mu osnovna hranila lahko damo tudi v obliki peletiranih organskih gnojil. Pred sajenjem dodajamo tudi ustrezne in manjkajoče količine hranil iz mineralnih fosfor-kalij (PK) gnojil. Gnojenje z dušikom opravimo spomladi v več obrokih.
Sajenje
Iz za sajenje odbranih česnovih glavic pridobimo stroke (z delitvijo ali stročkanjem) tik pred sajenjem. V glavici česna so za sajenje najbolj primerni zunanji in debelejši stroki česna, ker debelina stroka nakazuje velikost bodoče česnove glavice. Ozimne sorte česna sadimo na medvrstno razdaljo 20 do 25 cm ter v vrsti na 7 do 10 cm narazen, jarega lahko v vrsti sadimo gosteje (5 do 8 cm). Sadilno razdaljo v in med vrsto prilagodimo načinu kasnejše obdelave tal – po koncu zime, spomladi, je priporočljivo vsaj 2- do 3-kratno okopavanje, še preden strne vrste. Česen sadimo 5 do 7 cm globoko oziroma dva do trikrat tako globoko, kot je debel strok. Če je jesen ugodna in topla ter ob ustrezni talni vlagi potrebuje za vznik do 21 dni. Bolje je, da ima česen pred zimo oblikovan le list ali dva oziroma da kali počasi, se raje dobro ukorenini in oblikuje močan koreninski sistem, s katerim bo spomladi ob ponovni rasti stroke v glavici česna hitro in dobro oblikoval.