Udeleženci nedavne okrogle mize, ki jo je pripravila Občina Zreče, so predstavili razloge, zakaj vetrnih elektrarn na Pohorju nočejo. Podpornikov projekta ni bilo.
O projektu vetrnih elektrarn na Pohorju so govorili na nedavni okrogli mizi, ki jo je v zreški večnamenski dvorani pripravila Občina Zreče. Udeleženci, vabljeni gostje in občani, so predstavljali razloge, zakaj vetrnic na Pohorju ne bi smelo biti. Praktično vsi v dvorani so projektu odločno nasprotovali. Predstavnikov investitorjev in ministrstev, ki peljejo postopke za umestitev 56 vetrnic na Pohorju, ni bilo.
Spregovorili pa so predstavniki naravovarstvenih organizacij in civilnih iniciativ, zavodov za gozdove in varstvo narave, lovci, planinci, turističnih podjetij, predstavniki lokalnih skupnosti, župani, poslanca, prebivalci Pohorja in drugi.
Občina Zreče: elektrarne na Pohorje ne sodijo
Katjuša Črešnar z zreške občinske uprave je uvodoma predstavila pobude, ki so jih v zadnjem obdobju prejeli za umestitev vetrnic v občini. Med njimi je tudi pobuda za umestitev manjše vetrne elektrarne na območju Dobrovelj, ki jo še presojajo. Spomnila je na pobudo družbe Stiria invest iz leta 2019 za izgradnjo polja vetrnih elektrarn Mislinja, po kateri bi vetrnice postavili tudi na območju občine Zreče, na Rogli, s čimer se občinski svet v letu 2021 ni strinjal. Projekt je v fazi študije variant.
V zadnjem obdobju lokalne skupnosti najbolj razburja projekt postavitve polja vetrnic na Pohorju. Gre za projekt podjetja Energija na veter, ki na območju Treh kraljev, Areha in Rogle načrtuje 56 vetrnih elektrarn. Po projektu bi načrtovane vetrnice stale na območju občine Slovenska Bistrica. Znotraj meja zreške občine niso predvidene, so pa locirane zgolj nekaj sto metrov stran od turističnega središča na Rogli in bližnjih kmetij.
Stališče Občine Zreče ostaja jasno. »Te megastrukture na Pohorje ne sodijo, saj bi stale preblizu naših kmetij in turističnega območja. Tukaj že 50 let turistične produkte gradimo v relativno neokrnjeni naravi in s takim projektom bi razvrednotili tudi naša prizadevanja za sonaravni turizem,« je med drugim poudaril zreški župan Boris Podvršnik, ob tem pa povedal, da projektu nasprotuje tudi zato, ker v Sloveniji še ni ustreznega zakonodajnega okvirja, ki bi določal jasna merila za umestitev vetrnih elektrarn, denimo razdalje od bivališč. Obžaluje tudi, da investitorji niso najprej pristopili k ljudem, temveč so postopek začeli ‘od zgoraj navzdol’.
Zakaj vetrnic ne potrebujemo?
Med najbolj izčrpnimi govorniki je bil Diego Loredan, ki se v sklopu Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd s problematiko vetrnic ukvarja že 14 let. Prepričan je, kar je podkrepil tudi s konkretnimi podatki, da Slovenija vetrnic sploh ne potrebuje.
»Imamo namreč druge sisteme, s katerimi bi lahko zagotovili zadostno količino energije. V državi imamo 700 degradiranih območij, kjer bi lahko umeščali takšne vire energije. Predvsem pa v Sloveniji ni zadostnih količin vetra. Količine, ki jih predstavljajo investitorji, so količine vetra, kjer se vetrnica na načrtovani višini šele zažene,« je pojasnil in dodal, da je pri teh projektih v ozadju predvsem ekonomska korist investitorjev.
Podrobneje o vsebini okrogle mize poročamo v lokalnem časopisu NOVICE.
(NK)
