Lansko leto je minilo trideset let od prihoda župnika Janeza Osvalda v Župnijo Laporje. Rodil se je v vasi Lomanoše v občini Gornja Radgona, v kmečki družini, v kateri je bilo dvanajst otrok. Kot je lani povedal za Bistriške novice je odločitev, da bo postal duhovnik v njem zorela dlje časa, dokončno pa se je odločil po koncu osnovne šole. »Bili smo zelo verna družina, saj smo vseskozi molili in tudi redno hodili k maši. Odločitev za duhovnika je bila čisto moja. Starši so bili razumevajoči in zadovoljni z mojo odločitvijo.« Končal je dva razreda gimnazije v Murski Soboti, nato pa maturiral in zaključil teološko šolo v semenišču v Đakovem na Hrvaškem. Tam sem je odločil za Skopsko-Prizrensko škofijo, ki je obsegala območje Kosova in Makedonije. »Tam sem služboval 25 let in zamenjal več kot 12 župnij. Bilo nas je zelo veliko duhovnikov in v meni je tlela želja, da bi se vrnil nazaj v Slovenijo.« Leta 1991 se je prijavil na Mariborski škofiji, kjer mu je škof dodelil laporsko župnijo.
Kot je izpostavil v časopisu Bistriške novice je v vsem tem času s krajani stkal zelo dobre odnose. Njegovo službovanje v Laporju bo zagotovo v srcih ljudi pustilo neizbrisen pečat. Še posebej je bil ponosen na najdbo 800 let starega krstnega kamna, ki ga je nato dal izpostaviti v cerkvi ob novejšem krstnem kamnu. Izpostavil je tudi nujno obnovo notranjosti in zunanjosti cerkve, ki so jo izvedli s pomočjo krajanov, kar hitro po njegovem prihodu v Laporje. Pred sedmimi leti je zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Še posebej pa je nanj vplivala epidemija »koronavirusa«. »Kot duhovnik sem ostal neizkoriščen. Maše so potekale ves čas, vendar brez prisotnosti ljudi, kar pomeni, da sem bil pri mašah sam. Zelo sem pogrešal maše s prisotnostjo ljudi, prav tako druženja s krajani.« Pogrešal pa je tudi otroke, saj se je tudi veoruk takrat izvajal na daljavo. Se je pa že takrat zavedal, da bo enkrat prišel njegov konec. »Življenje se ne uniči, temveč spremeni. Ko se razpade šotor našega bivanja na zemlji, nam je že pripravljeno večno bivališče v nebesih.«
V letošnjem letu se mu je zdravstveno stanje začelo izrazito slabšati. Še vedno je bil prisoten pri mašah ob zdajšnjem župniku Francu Mlakarju, med drugim je še somaševal pri letošnji Sveti birmi. V začetku letošnjega septembra pa se je naselil v domu starejših, imenovanem Dom svete Agate pri Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je v ponedeljek 19. decembra tudi preminul. Od njega so se danes poslovili na laporskem pokopališču. Mašo je daroval nadškof Alojzij Cvikl. (D.G.)