V 89. letu starosti je umrl akademski kipar in slikar Vasilije Ćetković – Vasko. Njegove skulpture stojijo v številnih štajerskih krajih, med drugim v Slovenskih Konjicah, Zrečah, Rogaški Slatini, Celju, Žalcu in Slovenski Bistrici. Mnoga svoja dela je občinam podaril.
Akademski kipar in slikar Vasilije Ćetković – Vasko je večji del svojega ustvarjalnega življenja preživel na Celjskem, zadnja desetletja pa v Rogaški Slatini. V več desetletjih umetniškega ustvarjanja je nastala vrsta javnih skulptur, spomenikov, manjših kiparskih del in slik. Številne skulpture je ustvaril za trge, parke, okolico šol in podjetij, pogosto v sodelovanju z delavci v industrijskih obratih.
Slovenskim Konjicam podaril dve skulpturi
Med njegovimi najbolj znanimi deli v naših krajih sta bronasti skulpturi Ženska na konju in Konj in ženska v Slovenskih Konjicah. Prvo, skoraj tri metre visoko skulpturo, je mestu podaril leta 2009. Postavili so jo na Mestni trg, pred Dom kulture in sodišče. Osem let pozneje je Konjičanom podaril še skulpturo Konj in ženska, ki so jo maja 2017 postavili pod Dvorec Trebnik. Vlivanje te skulpture v bron so omogočili donatorji. Njegova povezanost s Slovenskimi Konjicami pa sega precej dlje v preteklost. Že leta 1975 je za območje tovarne Konus ustvaril skulpturo, ki stoji pri vhodu v nekdanji industrijski kompleks. Z njo je želel ponazoriti delo, razvoj in povezanost zaposlenih v podjetju.
V Zrečah združil umetnike in kovače
Posebno mesto v Vaskovem ustvarjanju imajo Zreče, kjer je bil pobudnik in idejni vodja tamkajšnje forma vive. Ta je začela nastajati leta 1973 v sodelovanju s takratnim direktorjem Uniorja Marjanom Osoletom. Zreška forma viva je bila zasnovana na povezovanju likovnih umetnikov in industrije. Kiparji so pri ustvarjanju uporabljali predvsem železo, jeklo in umetne bruse, pri izdelavi skulptur pa so sodelovali tudi Uniorjevi delavci in kovači. Kovinske skulpture so nastajale vse do leta 1989. Vasko je v Zrečah ustvaril tudi skulpturo Brusi, je avtor tamkajšnjega spomenika talcem in skulpture Cvet pre šolo na Stranicah.
Sodelovanje z industrijo je bilo značilno za njegov način dela. Ustvarjal je v različnih tovarnah na Štajerskem. Pri delu je uporabljal les, železo, kamen, beton, keramiko, steklo, jeklo in aluminij.
Pegaz, Alma Karlin in Josip Pelikan
V Rogaški Slatini, kamor se je preselil z ženo Ano, je leta 2008 ustvaril podobo bronastega krilatega konja Pegaza. Skulptura stoji na Pegazovi ploščadi in ponazarja legendo o nastanku slatinskih mineralnih vrelcev. Vasko jo je podaril občini.
Občinam je podaril še več drugih del. Na Krekovem trgu v Celju so postavili njegov kip svetovne popotnice in pisateljice Alme Maksimilijane Karlin. Ustvaril je tudi kip celjskega fotografa Josipa Pelikana. Med njegovimi drugimi deli na širšem območju so spomenik hmeljarjem v Žalcu, skulptura Delavec – Kultura v Slovenski Bistrici in skulptura v Velenju. Ustvarjal je tudi za javne prostore po številnih drugih krajih.
Vasko ni podarjal le kipov. Pegazovemu domu za starejše v Rogaški Slatini je leta 2007 namenil kar 70 svojih slik, že pred tem pa je Kulturnemu zavodu Rogaška Slatina podaril lesen relief.
Iz Črne gore na Štajersko
Vasilije Ćetković se je rodil 8. aprila 1938 v Lepencu v Črni gori, v družini s trinajstimi otroki. Pri petnajstih letih je odšel na šolanje v Novi Sad, pozneje pa ga je pot vodila v Split, kjer se je izobraževal na Meštrovićevi Mali akademiji. Dve leti je delal tudi v ateljeju kiparja Jovana Soldatovića v Novem Sadu. Šolanje je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1965 diplomiral pri profesorjih Borisu in Zdenku Kalinu.
Po študiju se je z ženo Ano preselil na Celjsko. Najprej sta živela v Zadobrovi, nato v Prekorju pri Celju, kjer sta si uredila hišo z ateljejem in galerijo. Tam je Vasko dolga leta ustvarjal in razstavljal, preden sta se zakonca preselila v Rogaško Slatino.
Prvo samostojno razstavo je pripravil februarja 1970 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Sledile so številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Njegova dela so bila predstavljena tudi v več monografijah.
Ustvarjal je tudi zunaj Slovenije. Leta 1990 je v nemškem Grevenbroichu, pobratenem mestu Celja, postavil skulpturo Vozel, ki ponazarja povezovanje ljudi in držav. Pozneje je tam nastala še njegova skulptura Rast.
Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim leta 1974 Prešernovo nagrado Kulturne skupnosti občine Celje, leta 2011 pa zlati celjski grb za življenjski kiparski opus in monumentalno spomeniško plastiko.
Vasko je umrl star 88 let. Njegova dela ostajajo del javnih prostorov številnih slovenskih mest in krajev, s katerimi je bil povezan več desetletij.
(NK; Vir fotografij: arhiv časopisa NOVICE, Visit Celje, Visit Rogaška)
