Tudi Občina Oplotnica bo zaščitila del Brinjeve gore, kjer od leta 2021 znova deluje kamnolom. A ne vsa zemljišča okoli kamnoloma, kot bi si želeli pobudniki postopka.
Z dopolnitvami odloka želijo zaščititi oplotniški del Brinjeve gore oziroma razširiti t.i. vplivno območje kulturnega spomenika cerkve sv. Neže. Z namenom, da “morebitna širitev kamnoloma ne bi dodatno posegla v vedutno podobo cerkve in jo okrnila”, je navedeno v predlogu odloka.
Za zdaj težnje po širitvi kamnoloma niso znane, pa vendar se nekateri bojijo, da bi do takšnih pobud lahko prišlo. Tudi zato, ker strokovne podlage mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine ne predvidevajo zaščite vseh zemljišč okoli kamnoloma. Na to opozarjajo tudi pobudniki postopka, člani Okoljevarstvenega društva Brinjeva gora, ki so zato s pripravljenim odlokom le delno zadovoljni. Menijo namreč, da bi z morebitno spremembo namenske rabe bližnjih zemljišč lahko prišlo do širitve kamnoloma za približno dva hektara.
Več o tem jutri v novi številki lokalnega časopisa NOVICE. (NK)
Odziv Okoljevarstvenega društva Brinjeva gora spodaj objavljamo v celoti.
Okoljevarstveniki: še je možna širitev kamnoloma
“Strokovne osnove ZVKDS, OE Maribor, za namen razglasitve vplivnega območja spomenika Brezje pri Oplotnici – Cerkev sv. Neže, smo člani Okoljevarstvenega društva Brinjeva gora sprejeli z veliko mero zaskrbljenosti, saj sta bili iz omenjenih strokovnih osnov skoraj v celoti izvzeti parceli 487/1 in 487/5, ki se nahajata (tudi) v neposredni bližini cerkve sv. Neže in ki sta po namenski rabi (z izjemo območja mineralnih surovin) obravnavani kot gozdno zemljišče.
Namreč, pristojni zavod sam v strokovnih osnovah predvsem izpostavi, da je potrebno vplivno območje spomenika cerkve sv. Neže določiti z namenom, da morebitna širitev kamnoloma ne bi dodatno posegla v vedutno podobe cerkve in jo okrnila.
Hkrati navajajo, da za vplivno območje velja varstveni režim, ki med drugim določa, da je v vplivnem območju potrebno ohraniti kvalitetne vedute na spomenik kot prostorsko dominanto.
Ker pa je z izvzetostjo večinskega dela omenjenih parcel iz strokovnih osnov, v primeru spremembe namenske rabe, še vedno možna morebitna širitev kamnoloma za cca. 2 ha, člani društva menimo, da bi le-ta močno posegla v ohranitev značilne silhuete pokrajine in bi se s tem še dodatno porušilo kompozicijsko razmerje celotnega pobočja Brinjeve gore.
Nedvomno je, da bi se na ta način še dodatno okrnila vedutna podoba cerkve sv. Neže. Prepričani smo, da bi bilo potrebno na Brinjevi gori, ki velja tudi v širši okolici za enega največjih arheoloških biserov, še posebej previdno gospodariti ter ohranjati značilnosti krajine, značilne vedute in varovati dominantne poglede. P
oleg kulturnih spomenikov in
naravnih vrednost je pomembno upoštevati tudi dragocene zaključke arheologa Pahiča, ki je poročal, da na Brinjevi gori še mnogo neizkopanih najdb ostaja v zemlji, kar bi v prihodnosti lahko pomagalo dopolniti dosedanjo arheološko podobo Brinjeve gore. Pogrešil je predvsem pripadajoče grobove, med drugim tudi iz poznokeltskega obdobja ter iz antične in bronaste dobe, saj so bile vse dosedanje najdbe glede na obseg naselbine preskromne. Iz njegovega poročanja lahko sklepamo, da morebitnih izkopanin in grobišč, brez nadaljnjih arheoloških raziskav, ni mogoče z gotovostjo izključiti na nobenem predelu
Brinjeve gore. Zato vztrajamo, da se Brinjeva gora na območju občine Oplotnica, z izjemo območja kjer je bila pridobljena koncesija za rudarjenje, s kulturnovarstvenim režimom vplivnega območja obvaruje v celoti. Torej na način, kot je vplivno območje spomenika z Odlokom že urejeno na zreškem pobočju Brinjeve gore.”
(Okoljevarstveno društvo Brinjeva gora)