Kmetje in kmetijske organizacije poročajo o kritičnem stanju na travnikih in poljih ter v sadovnjakih in vinogradih. Pričakujejo do polovico manj pridelka, ponekod ga praktično ne bo.
Andreja Marguč Kavc s konjiške izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje (KGZS) opozarja, da so splošni izpadi pridelka ocenjeni med 30 in 50 odstotki, na najbolj izpostavljenih legah in prodnatih tleh pa škoda dosega celo 100 odstotkov.
Najbolj so prizadeti travniki, kjer sta izpadla do dva odkosa, ter žita in koruza, ki je ponekod povsem brez storžev ali pa so ti nerazviti. Zaradi pomanjkanja paše so živinorejci prisiljeni živalim krmiti zimske zaloge, kar je povzročilo povečano prodajo goveda in posledično drastičen padec odkupnih cen mesa.
Suša sili v predčasno trgatev
V vinogradih so razmere prav tako zahtevne, saj ekstremne temperature močno pospešujejo zorenje. Ivana Podkrajšek iz konjiške izpostave KGZS izpostavlja, da trte poleg močnega sušnega stresa ogrožajo še bolezni, dozorelo grozdje pa zaradi pomanjkanja vode in hrane močneje napadajo tudi ptiči in srne.
Vinogradnik Jurij Brumec s Klokočovnika opaža ustavljeno vegetacijo in uvelo grozdje, ki ga niti dež ne more več rešiti. Škalski vinogradnik Miha Založnik pričakuje do 30 odstotkov manjši pridelek, a ostaja optimistični glede kakovosti, saj je grozdje razvilo visoke sladkorje in koncentrirane arome.
Kako naprej?
Glede prihodnosti specialist za namakanje Blaž Dimec poudarja, da na razgibanem konjiškem območju veliki namakalni sistemi niso smiselni. Rešitev vidi v gradnji manjših zadrževalnikov padavinske vode, izbiri odpornejših sort in povečanju organske snovi v tleh za boljše zadrževanje vlage.
Kmetijska zbornica je na Ministrstvo za kmetijstvo že poslala pobudo za ocenjevanje škode, kmetje pa bodo prijave lahko oddali po objavi uradnih pozivov na svojih občinah.
Več v četrtek v novi številki lokalnega časopisa NOVICE.
(NK)