Sonja Jelen: »Veliko ljudi ne razmišlja o Zemlji kot o domu«

Pogovarjali smo se s Sonjo Jelen, predsednico Društva Vintgar, ki se trudi ohranjati naravo in o tem ozaveščati tudi druge.

Kako dolgo ste že članica in kako dolgo predsednica Društva Vintgar?

Članica Društva Vintgar sem že 19 let, pred petimi leti pa so v društvo vstopile tudi moje hčerke in zet. Imam občutek, da sem že dolgo predsednica, ker sem bila ves čas zelo aktivna. Sicer so pred menoj to funkcijo opravljali dr. Janko Predan, Drago Mahorko in Aleksandra Frumen Kneževič. Vsi smo se potrudili in dali veliko časa in truda v prid narave.

Kaj vas pri delu v društvu najbolj veseli?

Najbolj me veseli, ko vidim mlade, ki se udeležujejo naših čistilnih akcijah, nameščanja valilnic in ptičjih hišk.

Kaj je društvena vizija?

V društvu si želimo čisto in neokrnjeno naravo, zaščito ogroženih vrst živali ter rastlinja in nesebično ravnanje krajanov. Nepravično je, da ljudje na enem koncu sveta umirajo od lakote zaradi suše, ki jo je povzročil drugi del sveta, velik nesmisel je tudi to, da pšenica na poljih in v skladiščih gnije. Pri takih zadevah dobim kurjo polt in se jezim. Učila sem se, da humani kapitalizem ne obstaja in očitno je tako. A ljudje lahko nekaj vendarle ukrenemo …  Člani društva si nadvse želimo mir povsod po svetu, želimo si solidarnosti ter dobrosrčnosti do soljudi in narave. Le tako lahko preprečimo najhujše. Vsak človek stremi k napredku, kar je povsem razumljivo. A napredek lahko dosežemo tudi s skromnejšem življenjem, ki nas ogreje na drugačen način.

Društvo deluje že slabih 20 let. Kaj se je v tem času spremenilo?

V času delovanja smo veliko dosegli. Odpravili smo črni odpad na Kolodvorski ulici. Smo pa morali biti zelo vztrajni, tako rekoč »izzivati« smo morali ministrico za okolje in prostor, organizirali smo demonstracijo in prepričana sem, da smo tudi inšpektorjem bili odveč. A na koncu smo zmagali. Sedaj je odpad preseljen v industrijsko cono in ima za delovanje strožje predpise. Bistričanom smo rešili zeleni pas ob potoku, ki seže od vrtca do Impola. Brez našega truda bi tam stale hiše. Ob potoku smo postavili klopi za uživanje v naravi. Naša akcija proti uporabi plastičnih nakupovalnih vrečk je bila zelo odmevna, ker smo takrat bili prvi v Sloveniji s takšno akcijo. Dosegli smo uspeh, veseli smo, da so se zakonske podlage glede tega spremenile. Vsako leto prispevamo denar za vsaj eno novo drevo. Sicer pa naše društvo sodeluje s Komunalo Slovenska Bistrica, povezujemo pa se tudi z drugimi društvi na lokalnem in nacionalnem nivoju. Menim, da je v primerjavi z drugimi državami naša Slovenija zelo čista država, pa vendarle lahko večkrat vidimo za bankinami plastenke, steklo in druge smeti. To pomeni, da veliko ljudi ne razmišlja o Zemlji kot o domu.

 

Kaj bi nas moralo dandanes skrbeti?

Nas skrbi vedno večja razsežnost gradbenih del. Skrbi nas dejstvo, da želimo vse zabetonirati! Menimo, da je dandanes veliko hiš in sob praznih. Zakaj menimo, da je sobivanje slabo? Jaz se s tem ne strinjam, menim, da je v ozadju  primerjanje in zavist, kdo bo imel več in lepše pogoje za živeti. Bolje bi bilo, da bi si pomagali. Korist je pri tem večja.

Čemu menite, da se v lokalnem okolju namenja premalo pozornosti?

Želimo si več posluha s strani občine in krajevnih skupnosti. Naši predlogi velikokrat niso slišani, med drugim izražamo tudi splošnejše predloge za udobnejše bivanje v lokalnem okolju, kot so neugledne fasade v centru mesta …

Kaj so tisti koraki, ki bi jih kot posamezniki lahko storili, da bi pomagali ohraniti našo naravo?

Hrup in svetlobno onesnaževanje so dejavniki na katere lahko vpliva vsak. Zakaj mora luč na terasi goreti vso noč? Zakaj so izpušne naprave tako glasne, čeprav policija izvaja kontrole? Mogoče nas bo gospodarska kriza le nekaj naučila. Morda pa se bomo le naučili varčevati z energenti, zmanjšati število obiskov v trgovinah ali pa zmanjšati količino odpadkov. In še en okoljevarstveni nasvet: tudi pri nižji temperaturi bo umazano perilo postalo čisto. Poskusite! Ali pa morda ta, da se umazane posode preden se zloži v pomivalni stroj ne rabi spirati pod tekočo vodo, dovolj je, če le grobo umazanijo odstranite z rabljeno servieto.

Več o Društvu Vintgar pa v aktualni januarski številki Bistriških novic.

Oglas