Jubilej. ‘Že dvajset let z roko v roki za sonce v temi’ so naslovili prireditev ob obletnici in ta najlepše opiše tudi delovanje združenja.
Združenje prijateljev slepih in slabovidnih Slovenije (ZPSS), s sedežem v Celju, je v prvi polovici leta obeležilo dvajset let delovanja. Obletnico so takrat praznovali s prireditvijo v Celjskem domu, ko so med drugimi nastopili Ditka, satirik Tilen Artač in Andrej Šifrer. Naslov Dvajset let z roko v roki za sonce v temi je imel simboličen pomen, saj so se na odru z roko v roki znašli znani in manj znani gostje, kot tudi slepi, slabovidni in polno čutni gostje.
Kar trije jubileji
Združenje sestavljajo predvsem polno čutni člani, ki bi za slepe in slabovidne radi naredili nekaj dobrega. »Hkrati pa so vanj včlanjeni tudi slepi in slabovidni, ki sami najbolj vedo, kje je manko naše družbe,« izpostavljajo v združenju. Jubilej se je nadaljeval na prav tako dvajsetem mednarodnem srečanju slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje. V septembru pa so dodali še desetletnico sodelovanja z Muzejem novejše zgodovine Celje, zlasti s Hermanovim brlogom.
Večinoma težko v javne ustanove
Polno čutni ob vsakodnevnih opravkih niti ne pomislimo, kaj vse bi lahko postalo nepremagljiva ovira, če ne bi videli. Preprost preizkus – v domači dnevni sobi, torej okolju, ki ste ga vajeni in je hkrati varno, zaprite oči in poskusite narediti nekaj korakov ter morda poiskati mobilni telefon, ki ste ga odložili na polico. Naloga sploh ni enostavna, in če to preslikamo na ulice, kjer nevarnosti ne manjka, se v hipu zavedamo, kako zahteven je takšen podvig za slepe in slabovidne, če jim ni na voljo primerna infrastruktura – talne taktilne oznake na pločnikih in v ustanovah, zvočni semaforji ipd.
»Javne ustanove v Celju za samostojno gibanje po njih v večini niso dostopne in največji problem je, da se slepi težko znajdejo.« Med najbolj dostopne javne ustanove v združenju uvrščajo Muzej novejše zgodovine Celje. »Ta želi tudi svoje občasne razstave vsaj delno prilagoditi slepim in slabovidnim, druge institucije niso tako prilagojene. So pa uslužbenci v kulturnih ustanovah zelo prijazni in pripravljeni pomagati, morda je največ problemov z dostopom do prireditev na Celjskem gradu, kjer mora spremljevalec avto odpeljati drugam in za tisti čas slepega pustiti pred vhodom na prizorišče, vendar se po zagotovilih odgovornih tudi na tem področju zadeve izboljšujejo. Kulturne institucije se vse bolj zavedajo, da so zanje pomembni tudi hendikepirani obiskovalci.«
Celebus brez zvočnega napovednika, semaforji pretihi
»Pogosto uporabljamo javni prevoz, ampak Celebus nima govornega napovednika postaj, kot ga imajo avtobusi v Ljubljani in Mariboru.« Tudi sicer je pešpot za slepe in slabovidne lahko zahteven, celo nevaren podvig. »Premalo je zvočnih semaforjev, veliko obstoječih pa je pretihih, ker zvok vznemirja ostale ljudi. Menda naj bi bilo opremiti vse semaforje po Celju za občino prevelik finančni zalogaj,« opozarjajo v združenju.
Več o tem, kako slepim in slabovidnim pristopiti, koliko jih dejansko je ter o njihovih projektih pa v Celjanu.