Sajenje paradižnika

Paradižnik sejemo marca ali na začetku aprila v setvene pladnje ali lončke 2 cm globoko. Postavimo jih v prostor, kjer je temperatura okoli 20 stopinj Celzija (ne manj kot 15 stopinj in ne več kot 25 stopinj). Zabojčki naj stojijo na čim svetlejšem mestu, kamor sije sonce. Ko rastline razvijejo 2 ali 3 lističe, jih prepikiramo v šotne lončke ali posadimo v globlje pladnje 8 cm narazen. Rastlinic ne zalivamo preveč izdatno. Bolje manj kot preveč. Ker paradižniki ljubijo sonce in toploto, jih na prosto posadimo šele po 15. maju, ko se nočne temperature dvignejo nad 7 stopinj Celzija. Sadimo jih v dobro, odcedno prst, z obilico humusa.

Paradižnik je po naravi vzpenjava rastlina, zato na vrtu potrebuje oporo. Pripravimo si 1,5 m dolge količke ali palice in jih zapičimo vsaj 25 cm globoko v zemljo, da jih veter in teža plodov ne bosta prevrnila. Zelo primerne so tudi spiralno zavite kovinske palice, saj paradižnikov nanje ni treba privezovati. Oporo potisnimo v zemljo, preden posadimo rastline, saj bi jim sicer poškodovali korenine. Paradižnikove sadike lahko sadimo globoko, ker iz stebla poženejo stranske korenine. Razdalja med rastlinami naj bo 50 cm, med vrstami 80 cm.

Redno jih zalivamo, vendar ne preveč in nikoli po listih. Ob začetku rasti bodo sadike hvaležne za nekoliko več zalivanja. Ko se začno oblikovati prvi plodovi, moramo zagotoviti, da bodo imele rastline kar se da suho rastišče. Ne glede na to, ali gojimo paradižnike na prostem ali v rastlinjakih, jih med zorenjem ne zalivajmo, če le ni prave suše. Suho rastišče zagotavlja, da bodo rastline zdrave.

Visokodebelnim paradižnikom odstranjujemo stranske poganjke, ki sproti rastejo na glavnem steblu. Rastlina tako dobi več hranljivih snovi in lahko oblikuje večje plodove. Konec poletja odščipnemo vrh glavnega poganjka, da se plodovi, ki so že na rastlini, do konca razvijejo.