Kljub temu, da se nam zdi, da svet ves čas hiti, smo vse okoli nas priča počitku, če le odpremo oči. Dan počiva ponoči, zemlja pozimi, telo med spanjem in teden med vikendom. Zato je prav, da tudi učenci in učitelji počivamo med počitnicami.
Piše: Urška Aram, prof. psihologije na Gimnaziji Slovenske Konjice
Pa znamo počivati? Težko podam en sam nasvet, kaj konkretno početi, da bomo spočiti. Počitek je preprosto sprememba od stvari, ki jih običajno počnemo. Naloga počitka je, da napolni naše baterije. Baterije pa polnimo s stvarmi/ljudmi/dejanji, ki jih imamo radi.
Ko dijake povprašam, kako poskrbijo zase in za svoje duševno zdravje, dobim veliko koristnih nasvetov. Četudi ne poznajo hierarhije potreb po Maslowu, hitro naštejejo dejanja, ki zadovoljijo potrebe, kot jih je opisal znani psiholog.
Najbolj pomembe so (fiziološke) potrebe na dnu hierarhije in tiste je potrebno zadovoljiti najprej – dijaki pravijo, da ga ni čez spanje in dobro hrano. V teoriji nato sledijo potrebe po varnosti, pripadnosti, ljubezni in (samo)spoštovanju. V jeziku dijakov je to slišati tako: druženje z družino in prijatelji, šport, sprehod s psom, čas v naravi ali ukvarjanje s hobiji. In ko so zadovoljene vse prej opisane potrebe, je Maslow, kot češnjo na vrh piramide postavil samoaktualizacijo, ki jo dijaki udejanjajo s poslušanjem glasbe, branjem, ustvarjanjem ali potovanji – velja tudi izlet v sosednjo vas ali mesto.
Nič ne omenjajo dolgih ur preživetih za ekrani, igranja računalniških iger ali pregledovanja socialnih omrežij. Nič ne omenjajo niti učenja. Očitno imajo tega čez glavo vsak dan.
Počitnice pa naj bodo za počitek in za ustvarjanje prijetnih spominov.