Poleti zastirka pomaga ohranjati vlažna tla, z njo tako učinkovito zmanjšamo porabo vode za zalivanje. Zmanjša razliko v temperaturnih nihanjih, ki so poleti precejšnja (tla absorbirajo veliko toplote in se lahko v sončnih poletnih dneh segrejejo tudi do 60°C).
Naravne zastirke so lahko suhe – slama ali seno, sveže, kot je pokošena trava z vrta ali celo ovčja volna. Slama ima velik pomen spomladi in jeseni, ko je hladno. Sonce čez dan segreje zrak v slami, ponoči pa se ta ohlaja in greje rastline.
Poleti pa so sveže pokošene rastline primernejše, saj dodatno hladijo tla, obenem rastline tudi rahlo pognojijo. Hranila so že v sokovih pokošenih trav, sveže travne bilke pa tudi hitro razpadajo in so tudi gnojilo. Ovčja volna ima poseben pomen, odlična je za plodovke in v rastlinjakih. Spomladi greje, poleti hladi, zadržuje vodo in preprečuje njeno izhlapevanje. Ob razpadu pa je tudi gnojilo.
