Pediater pojasnjuje: Zakaj maske in testiranja tudi pri najmlajših učenci?

Maske in brisi. Oboje je za otroke neškodljivo, a nujno, če želimo v tej epidemiji zamejiti širjenje okužb, število hospitaliziranih in umrlih.
Piše: Damir Dabranin, dr.med., specialist pediater

Nošenje mask tudi pri najmlajših (6 let) v šoli, na drugih javnih mestih in povsod, kjer je možen bližnji stik, je nujen pogoj, da se prispeva k zmanjševanju prenosa koronavirusa med populacijo, s tem pa zmanjša tveganje za pojav covida-19. Torej bolezni, ki kot nobena do zdaj ni prizadela tolikšnega števila ljudi, ne le najstarejših in tistih s pridruženimi boleznimi, tudi mlajših in zdravih ter otrok.

Ukrepi so nujni

Ne vemo, kdo bo po okužbi hospitaliziran, kdo bo sprejet na intenzivno nego in kdo bo umrl. Poznamo pa procentualne in zanesljive podatke: 20 odstotkov okuženih bo hospitaliziranih, od teh bo 5 odstotkov pristalo na intenzivni negi in do 3 odstotke oseb bo umrlo. Na intenzivni imajo bolniki 50-odstotne možnosti, da preživijo. To pomeni, da če je več okuženih, jih bo več hospitaliziranih, več jih bo na intenzivni negi in več jih bo umrlo.
Zanikanje virusa, zanikanje ukrepov, ki jih strokovne skupine pri vseh merodajnih inštitucijah predlagajo, pa ne samo pri nas, tudi drugod po svetu, bi samo pomenilo, da se bo virus imel možnost širiti nemoteno in brez zadržkov. O tem so bili izdelani nazorni matematični modeli. Nošenje mask, samotestiranje in za bolne PCR testiranje so nujni pogoji zaščite pred vsako epidemijo takšnih razsežnosti.

Nošenje mask ne škoduje

Raziskave so pokazale, da nošenje mask ne otrokom ne odraslim in ne osebam s posebnimi potrebami ne povzroča škode, tudi če jo nosijo po več ur, tudi po cel dan, nekaj dni in mesecev. Raven ogljikovega dioksida se ne viša, se pa zmanjšuje in preprečuje neposreden vdor ogromni količini virusov (odvisno od tipa maske). Tako ima organizem veliko več časa za ugoden imunološki odgovor in za dober potek bolezni brez večjih zapletov kot v primeru neposrednega stika brez kakršne koli zaščite.

Brisi so neškodljivi in neboleči

Brisi, ki se jemljejo vsem, ki ne izpolnjujejo PCT pogoja, in tudi tistim, ki ga ne potrebujejo (učencem v šolah …), so neinvazivne metode, neškodljive in neboleče. Testi so narejeni posebej za takšne posege in so dovolj elastični, upogljivi in tako anatomsko oblikovani, da se prilagodijo odprtini nosno-žrelnih prostorov in ne morejo poškodovati sluznic zgornjih dihalnih poti.
Spomnimo se samo, kolikokrat na dan si tudi sami “pomagamo” s prstom, ki je leglo vsemogočih bakterij, in posežemo po nosu in nosni odprtini (velikokrat nezavedno). To nas ne moti, čeprav imamo na prstih vedno ogromno mikroorganizmov in se nam potem pojavljajo okužbe in kraste v nosu, ki jih je treba zdraviti z antibiotičnimi mazili, celo s peroralnimi antibiotiki ipd. Sonda za brise je sterilna in sterilno zapakirana.

Cepljenje tudi za otroke?

Glede cepljenja ne moremo govoriti o tem, da je to eksperimentalno, razvojno oz. ne zadosti raziskano cepivo. Cepiva kljub naglici v boju z virusom in njegovimi posledicami na človeštvo temeljijo na raziskavah, ki so bile intenzivne (znanstveniki iz celega sveta so se ukvarjali samo z iznajdbo učinkovitega cepiva). Raziskave so temeljile na velikem številu populacije, ki se je prostovoljno vključevala v raziskave in prostovoljno cepila (takrat še pred odobritvijo agencije za zdravila z eksperimentalnim cepivom). Kasneje so tudi po kriterijih, ko se je cepivo pokazalo za učinkovito v preprečevanju zbolevnosti, ter tudi po številnih drugih merilih zadovoljevala vse elementarne pogoje za odobritev za množično uporabo. Zato so evropska agencija za zdravila in cepiva ter agencije vsake države članice posebej izdale dovoljenje za uporabo.
Po tej odobritvi cepiva niso bila več eksperimentalna, postala so priznana in edina možnost preprečevanja in reševanja življenj. Tudi za mlajšo populacijo otrok, od petega leta naprej, je cepivo ponekod že bilo odobreno.
In še za konec: v Bergamu, kjer se je v Evropi tudi vse grozotno začelo, je precepljenost 95-odstotna. Oni so na lastni koži občutili dve skrajni posledici krutega virusa, sprva zaradi nece-pljenosti in zdaj, ko so cepljeni, čutijo dobrobit in koristi, saj nimajo več novoodkritih okužb.
Kako se bomo naprej spopadali s tem virusom, je velika uganka. Dokazano je, da v bolnici konča 80 odstotkov necepljenih pacientov. V državah z veliko precepljenostjo (npr. 70 odstotkov in več) je na intenzivi desetkrat manj bolnikov kot drugod, ki te precepljenosti nimajo.

 

Oglas