Mestna občina Celje je regijsko razvojno, izobraževalno, sejemsko, športno, gospodarsko, kulturno in še kakšno središče. Že od nekdaj se s primerljivima Kranjem in Koprom bori za položaj prvega zasledovalca Ljubljane in Maribora.
Naraščajoče potrebe narekujejo sprejemanje vse obsežnejšega mestnega proračuna, ki je letos ob približno enaki stopnji zadolženosti rekorden – sto milijonski. Mesto gradi nova stanovanja, širi ekonomsko poslovne cone, obnavlja prometno in šolsko infrastrukturo, velik del je še vedno namenjen zagotavljanju poplavne varnosti.
Celje se želi dolgoročno približati sodobnim mestom, ki za avtomobile zapirajo ožja središča, motorni promet vse bolj potiskajo iz mestnih jeder na obrobje, po drugi strani pa gradijo parkirišča na vstopih v mesta, krepijo mestne in primestne avtobusne linije ter širijo kolesarske mreže.
Ekološko breme preteklosti še vedno zavira razvojne potencialne, zlasti v turizmu, medtem
ko je Celje med najmočnejšimi na področju kulturne dediščine. Število prebivalcev v zadnjih letih spet narašča, dohodek zaposlenih pa je z dobrimi 1600 evri neto nekaj odstotkov pod državnim povprečjem.
Prihajajoče lokalne volitve bodo med zanimivejšimi v državi. Za zdaj je v volilno tekmo vključenih sedem kandidatov. Ob aktualnem županu Matiji Kovaču in njegovem predhodniku Bojanu Šrotu še Tomaž Krajnc, Darko Radiković, Roman Omerzu, Gregor Zupanc in Aleš Hlačer.
Za favorita veljata Kovač in Šrot, vendar se tudi zaradi velikega števila kandidatov in pričakovane razdrobljenosti glasov verjetno obeta drugi krog. Bi si pa volivci med kandidati želeli tudi kakšno žensko, za kar je še nekaj tednov časa. Zadnja se je za glasove Celjanov leta 2010 potegovala Andreja Rihter.
RSP, foto arhiv Novic