Ogrevalna sezona. Začne se, ko večina objektov zaprosi za priklop na sistem oziroma ko zunanja temperatura ob 21. uri pade na ali pod 12 °C.
Zemeljski plin. Glede na veleprodajne cene pristojni minister predvideva vsaj 10 % nižje cene za končnega odjemalca.
Ogrevalna oz. kurilna sezona se je v lanski sezoni začela 16. oktobra in zaključila 17. maja, leto pred tem je bila sezona daljša – začela se je 3. oktobra, zaključila pa 22. maja. Začetek sezone je odvisen od zunanjih temperatur, kar vpliva na ohlajanje objektov. »Vsak uporabnik sistema lahko preko upravnika poda zahtevo za priklop. Nekaj takšnih zahtev smo že prejeli in uspešno izvedli priklope na sistem daljinskega ogrevanja,« pravijo v družbi Energetika Celje. Sicer pa pravilo določa, da se kurilna sezona začne, ko zunanja temperatura ob 21. uri tri dni zapored pade na ali pod 12 °C. »V praksi sezono začnemo, ko večina objektov zaprosi za priklop na sistem.«
Kumer: Vsaj 10 % nižje cene
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer zatrjuje, da je Slovenija dobro pripravljena na oskrbo z zemeljskim plinom. Na to ne bi smela vplivati niti ukinitev transporta ruskega plina prek Ukrajine v Evropo, ki je napovedana z novim letom. Še več, Kumer glede na veleprodajne cene zemeljskega plina predvideva vsaj 10 % nižje cene za končnega odjemalca v prihodnjem letu. Prav tako ob nižanju cen drugih energentov.
»V podjetju obvladujemo tveganja, ki izhajajo iz nihanja borznih cen, z vnaprej določeno strategijo zakupa zemeljskega plina za daljše časovno obdobje. Tržne razmere so se v zadnjem obdobju izboljšale, zato lahko ob odsotnosti dodatnih pretresov na nabavnih trgih pričakujemo nižje maloprodajne cene,« potrjujejo v Energetiki. Kljub temu so previdni pri razkrivanju novega cenika: »Napovedovanje cen za prihodnje leto je vseeno trenutno negotovo.«
Omrežnina in dajatve se višajo
Po novem letu torej pričakujemo nižje cene zemeljskega plina, kar pa nujno ne pomeni dejanskega nižjega zneska na položnici. »Strošek ogrevanja z zemeljskim plinom je sestavljen iz treh glavnih komponent: stroška omrežnine, ki je regulirana dejavnost, stroška energenta ter dajatev, ki jih določa vlada. Z iztekom letošnjega regulativnega obdobja se bodo v novem obdobju stroški za uporabo omrežja (omrežnina) povišali, prav tako pa bodo višje določene dajatve, kot je na primer taksa za obremenjevanje zraka s CO2,« pojasnjujejo v Energetiki Celje. Končne cene za uporabnike bodo tako znane šele po potrditvi tarifnih postavk omrežnine na Agenciji za energijo in morebitni spremembi cenika zemeljskega plina, razlagajo v Energetiki Celje. Več na to temo pa preberite v aktualnem Celjanu.