Na obisku: V Slovenskih Konjicah ‘Mala kmetija’ z veliko dobrotami

V konjiških Škalcah je Mala kmetija z veliko dobrotami. Vodi jo Branka Vrečko Klančnik, ki ima tam trgovinico z domačimi dobrotami, nudi prenočišča z zajtrkom in je pravi naslov za vse prigrizke in posladke. Staro posestvo je uredila v hišo za počitek in kulinarično razvajanje. Sama prideluje surovine, iz katerih ustvarja domače izdelke (te pa nato prodaja v prijetni trgovinici, ki vsakega obiskovalca v hipu očara s svojim videzom in ponudbo).

Kako se je začela zgodba Male kmetije?
Že od nekdaj sem imela rada malenkosti, kar je lepo, kar naredi vzdušje, kar je v človeku. Ostala sem brez službe, mela sem velik objekt in vprašala sem se, kaj naj zdaj. Enostavno sem se zanašala na svoj instinkt in kar dolgo razmišljala, kako bi vse skupaj povezala. Nisem tip podjetnice, a sem skozi, lahko rečem dolg proces, padla tudi v podjetniške vode. Prvi vsem, kar sem začela ustvarjati, sem izhajala iz sebe. Najprej je bil moj koncept, da naredim trgovino s svojimi domačimi izdelki. Med prvimi so bili kozarčki marmelade in zelenjava v kozarčkih. Ko sem tehtala med možnostmi, sem takrat, leta 2008, dobila ponudbo za službo in jo nato tudi sprejela. Izdelke pa sem ves ta čas delala za svoje bližnje, tiste, ki so že poznali moje produkte, za znance, prijatelje in krog strank se je začel večati. V službi mi je bilo super, a sem ugotovila, da ne morem delati na dveh koncih. Zato sem po treh letih dala odpoved in se aktivno podala v svojo trgovino. Postopoma sem vlagala v investicijo. Naredila sem poslovne načrte, a me je kaj hitro srečala realnost. Ugotovila sem, da v tem bližnjem okolju ni bilo dovolj povpraševanja, zato sem svoje izdelke začela ponujati na tržnici v Celju.

Kakšen je bil odziv v Celju?
Tudi v Celju ni bilo vse rožnato, a ker sem vztrajna sem se sproti učila. Predvsem to, da se te na tržnici ljudje morajo navaditi. In ta proces je kar dolgo trajal, a sem vesela, da mi je uspelo. Hkrati se mi je ves čas postavljalo vprašanje, kako svojo dejavnost spraviti v večje obrate. Sobe, ki sem jih doma urejala, še niso bile pripravljene, imela sem visok kredit. Potem pa sem zasledila projekt Odprto kuhna v Ljubljani. Takrat so prvo leto nastopili z res zvenečimi imeni in zdela se mi je odločna priložnost. Naslednje leto sem poslala svojo ponudbo s prijavo in poklicali so me na razgovor. Takrat še nisem imela dokončno izdelan koncept predstavitve,a smo z na hitro sestavljeno ekipo to precej hitro dorekli in se lotili dela.Prvo leto smo se odločili in sodelovali samo mesec in pol. Odziv je bil enkraten. Stranke so odlično sprejele našo ponudbo: brezglutensko pecivo, predvsem široko paleto tortic z našim sezonskim sadjem in izvirno dekoracijo, waflje, pite in vso ostalo že obstoječo ponudbo. Naslednja tri leta smo redno sodelovali.

Kako je nato potekal vaš teden?
Še vedno sem hodila na tržnico v Celje. Vsak petek v Ljubljano. Ravno zaradi pojavljanja v Ljubljani, smo postali prepoznavni tudi širše. Posledično sem dobila tudi več samozavesti, to da si s svojo ponudbo ob zvenečih imenih slovenske kulinarike nam je dalo popolnoma nov zagon. Tudi doma nismo počivali. Aktivno so potekale obnove sob, poslužili smo se spletnega oglaševanja in kaj kmalu smo oddali prvo sobo.

Celoten intervju preberite v novi številki lokalnega časopisa NOVICE.