Mladi ne vidijo perspektive v kmetovanju

kmetijstvo v Celju
Foto Uroš Urlep

Skoraj 43 % kmetij leži na območjih s težjimi naravnimi dejavniki za kmetovanje. Število kmetij pa v Celju ostaja dokaj konstantno.

Zaradi nezadovoljstva, vrste zahtev do kmetov in perečih težav v kmetijstvu je Sindikat kmetov Slovenije že v marcu organiziral opozorilni protestni shod. Kakšno pa je trenutno stanje v kmetijstvu v Celju?

Težave kmetov

Kot je pojasnil Mitja Dimec, vodja celjske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, v preteklosti kmetijstvo ni imelo posebnega mesta na tem območju, saj je Celje bilo močno gospodarsko središče, vsi so imeli službe in v kmetijski panogi ni bilo kakšnega izrednega napredka. Seveda pa se situacija spreminja.

»Splošna ugotovitev je, da se je mlečna proizvodnja koncentrirala na manjšem številu kmetij, saj so se kmetije z manjšim številom krav preusmerile v rejo krav dojilj, ponekod pa tudi v rejo drobnice. Zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala in neekonomične pridelave so kmetje znižali intenzivnost pridelave in tako uporabljajo na primer manj ali nič gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, krmil, kar pa seveda vodi v nižje pridelke. Posledično se bodo učinki krize na kmetijstvo v naslednjih letih še stopnjevali. Zaradi težjih gospodarskih pogojev se le redki kmetje odločajo za investicije v kmetijsko pridelavo, v adaptacije in novogradnje hlevov, v nakup kmetijske mehanizacije, nove nasade … Dejstvo je, da se zaradi pomanjkanja kmetijskih zemljišč kmetije ne morejo povečevati, s čimer izgubljajo svojo ekonomsko moč,« je poudaril Dimec.

Nekaj statistike

Na območju Mestne občine Celje je okrog 2.400 hektarjev obdelovalnih površin, gre predvsem za travnike, njive, travniške sadovnjake, trajne nasade … Kot še pojasnjuje Dimec, na območju Mestne občine Celje prevladujejo majhne kmetije, saj kmetje obdelujejo v povprečju 6,50 hektarja kmetijskih zemljišč. Skoraj polovica vseh kmetij (43 %) leži na območjih s težjimi naravnimi dejavniki za kmetovanje. Posledica tega je dražja kmetijska pridelava in  nekonkurenčnost na trgu, kar je prišlo do izraza po vstopu Slovenije v EU.

»Sicer so se kmetije v preteklih letih povečevale, vendar večinoma le na račun najema kmetijskih zemljišč in opuščanja kmetovanja na manjših kmetijah. Sicer bi na prste ene roke lahko našteli kmetije, ki obdelujejo preko 50 hektarjev kmetijskih zemljišč,« je jasen Dimec.

Več o številu kmetij na Celjskem in o tem ali mladi v kmetijstvu sploh vidijo kakršno koli perspektivo, pa v aktualni številki časopisa Celjan.

Oglas