Miha Mavsar je nadobuden gimnazijec na Srednji šoli Slovenska Bistrica, ki je želen znanja in novih izzivov. Po naravi je čisti naravoslovec, v naravoslovju ceni in občuduje predvsem logičnost in predvidljivost. Še posebej ga navdušujeta fizika in kemija. Spreten pa je tudi v jezikih. Je Bistričan, priseljen iz Bele Krajine, dobri dve leti je živel tudi v Švici, zaradi česar se je bil primoran naučiti nemščine. Danes poleg maternega jezika govori tudi angleško, nemško in francosko.
Na razpisu Krkinih nagrad je z raziskovalno nalogo »Spremljanje koncentracije aktivnih komponent pri ekstrakciji kurkume« prejel Krkino priznanje. A kaj to sploh pomeni? »V raziskovalni nalogi se gre predvsem za to, da smo želeli izvedeti, kako najbolj optimalno izvleči t.i. kurkumine oz. aktivne komponente kurkume,« pojasnjuje Miha. Kurkumini imajo namreč antioksidativne lastnosti, ki so lahko za človekovo zdravje nadvse koristne. Raziskava je vsebovala veliko laboratorijskega dela, ki ga je dijak opravljal na medicinski fakulteti. Zaradi specifičnosti naloge je imel namreč kar 3 mentorje – doc. dr. Petro Kotnik, ki poučuje na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter na Medicinski fakulteti v Mariboru. »Brez njenega obširnega znanja in laboratorijske opreme, do katere mi je omogočila dostop, ne bi mogel izdelati tako kvalitetne raziskovalne naloge.« In potem sta tukaj še srednješolska profesorja mag. Damijana Gregorič in mag. Marko Žigart.
Kaj je raziskoval?
Z metodo, poimenovano maceracija, je iz mlete kurkume pridobil ekstrakte. Nato je mlad raziskovalec ekstrakte pripravil v metanolu, etanolu, acetonu in heksanu. »V raziskovalni nalogi smo v ekstraktih določali vsebnost aktivnih komponent, ki jih najdemo v kurkumi in vzorce na različne načine medsebojno primerjali,« kar se da laično pojasnjuje Miha in ugotavlja, da bi v prihodnje lahko raziskovalno delo nadgradil na način, da bi uporabili še druge oblike bolj naprednih ekstrakcijskih metod.
Mavsar je za celotno raziskav potreboval slabo polovico leta. »Postopek pridobivanja podatkov in analize vzorcev je trajal okoli dva meseca,« pravi Miha. Po praktičnem delu je bilo potrebno nalogo in ugotovitve tudi spisati. Nalogo je pripravljal za 57. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije 2023: »Moj prvoten namen je bil predvsem ta, da če bom nalogo predstavil na srečanju raziskovalcev, jo bom lahko uveljavljal kot del interne ocene na maturi.« Za Krkine nagrade je izvedel šele, ko je bila raziskovalna naloga že končana.
Letošnjo jesen je Miha z nalogo usvojil Krkino priznanje. V obrazložitvi so pri Krki zapisali, da ima Miha znanje in pogum, ki sta pomembni vrlini prodornih raziskovalcev. »Priznanje mi pomeni zelo veliko. Je dokaz, da je bilo vredno vložiti ves čas in trud za izdelavo naloge. Dalo mi je tudi ponovno vedeti, da velika podjetja, kot je Krka d. d., res iščejo napredek in ne le dobička, kar dokazujejo s tem, da podpirajo mlade raziskovalce in jih spodbujajo pri širjenju obzorij znanosti,« pravi nadobuden naravoslovec.
Pa prihodnost? »V prihodnosti se bi mogoče želel ukvarjati z aktualnimi problemi, kot so npr. globalno segrevanje, onesnaževanje okolje itd. Mislim (čeprav mogoče po krivici), da je na mladih ljudeh in raziskovalcih, da izboljšamo trenutne razmere po svetu. Na nas je, da se povežemo in se upremo vsem problemom sveta.« Ker je Miha optimist, verjame v uspeh. Razmišlja pa tudi o podjetništvu, prav verjetno se zdi, da se nekoč znajde prav tam: »Že nekaj časa pa sanjam, da bi enkrat sam imel svoje lastno podjetje. Podjetnost me je že od nekdaj navduševala.«
Članek je v celoti objavljen v aktualni decembrski številki Bistriških novic. (A. S.)