Matjaž Fifer, kapelnik Frajhajmske godbe na pihala, je Naj osebnost Bistriških novic 2024. Za ta prestižni naslov se je potegovalo 8 nominirancev. Med njimi so bralci lokalnega časopisa Bistriške novice in portala Osebnost.eu največ glasov namenili Matjažu Fiferju.
Ko je Fifer leta 2008 postal kapelnik godbe, je bilo pred njim veliko izzivov. Godba je tedaj štela le še dvanajst članov. Danes združuje 35 glasbenikov, njihovi nastopi pa so vse bolj kakovostni. Približujejo se tudi svojemu izjemnemu jubileju – 200-letnici delovanja. Godbeniki tako ohranjajo tradicijo svojih predhodnikov in jo prenašajo na mlajše generacije. Pri tem ima kapelnik ključno vlogo.
Glasbeni začetki Matjaža Fiferja
Zadnjih dvajset let živi Matjaž v Gaberniku na Zgornji Polskavi, kjer si je z ženo Albino ustvaril dom. Sicer pa prihaja iz Frajhajma, kraja v bližini Šmartna na Pohorju, po katerem godba nosi ime. Priimek Fifer je tam precej pogost, številni Matjaževi družinski člani so desetletja soustvarjali tradicijo Frajhajmske godbe in še danes je tako.
Ljubezen do glasbe mu je privzgojil oče. Ker so bili v njihovi hiši vedno glasbeni instrumenti, se jih je že zgodaj priučil. V oddaljeno glasbeno šolo se ni mogel vpisati, pa se je pri osmih letih kar sam začel učiti igranja baritona in kasneje pri zasebnem učitelju. Pri desetih letih je že prvič nastopil z godbo. »Tedaj sem bil najmlajši član, a so me zelo lepo sprejeli. Všeč mi je bilo, pa sem nadaljeval,« se spominja.
Poleg baritona igra tudi harmoniko ter občasno še druga glasbila. Glasba ga spremlja tudi izven godbe – nekoč je igral v ansamblu Bistriški odmev, danes pa občasno v različnih zasedbah z glasbenimi prijatelji.
Iz težkih začetkov v uspešno zgodbo
Ko je leta 2008 prevzel Frajhajmsko godbo, je bilo pred njim ogromno izzivov. Manjkali so mladi člani, instrumenti, note, godba pa je v takšni zasedbi težko igrala. »Tedaj je igralo le še deset do dvanajst članov. Pohvalno, da so še vztrajali, da je godba sploh obstala, toda potrebna je bila sprememba. Predlagali so mi, da bi vodil godbo jaz, in tako sem jo prevzel kot kapelnik. To je bil kar precejšnji izziv in odgovornost. Zavedal sem se, da mi bo vzelo veliko časa. Pri vsem tem me je podpirala tudi žena. Sprva sem bil izgubljen, nisem vedel, kako začeti,« pripoveduje.
Največja naloga je bila pridobiti nove člane. Matjaž Fifer se je tako na raznih nastopih pogovarjal z mladimi in njihovimi starši, jih povabil k sodelovanju in začel organizirati manjše skupine učencev, ki jih je sprva tudi sam poučeval.
Postopoma so se pridružili tudi njegovi nečaki in nečakinje, ki so že obiskovali glasbeno šolo. Prav tako se je godbi pridružila hči Nuša, preko nje in drugih mladih pa so se navdušili še nekateri ‘sošolci iz glasbene’ … Veliko podporo jim nudi tudi ravnateljica Glasbene šole Slovenska Bistrica Radmila Bikič Magdič s profesorji, ki spodbujajo sodelovanje mladih v godbi.
Danes je v godbi več kot polovica članov, starih pod 20 let, najmlajša članica ima devet let, najstarejši član pa 62 let. Močno so zastopane družine Fifer in Lunežnik – iz Fiferjeve družine jih igra kar devet.
Ohranjanje tradicionalnega zvoka
Člani prihajajo delno iz Frajhajma, pa tudi iz Slovenske Bistrice in okoliških krajev. Enkrat tedensko se dobivajo na vajah. Pred nastopi pa seveda pogosteje.
»Zelo prijetno je delati z njimi. Ko sem godbo prevzel, so bili člani večinoma samouki. Glasbeno nadarjeni, a niso bili vešči branja not. Danes pa vsi člani poznajo note in so dobri glasbeniki, nekateri celo študenti glasbe.«
To se pozna tudi pri kakovosti glasbe. Njihov repertoar vključuje predvsem koračnice, polke, valčke in cerkvene pesmi, občasno posegajo tudi po moderni glasbi. Še vedno pa ostajajo zvesti tradicionalnim skladbam, po katerih je Frajhajmska godba tudi prepoznavna.
Številni nastopi in priznanja
Frajhajmska godba nastopa na številnih lokalnih, regijskih in mednarodnih srečanjih. Med najpomembnejšimi tradicionalnimi nastopi so: Miklavžev koncert v Šmartnem na Pohorju, Koncert v mestnem parku Maribor, razna Srečanja godb po Sloveniji ter gostovanja v tujini. Veliko nastopajo tudi na raznih drugih dogodkih v občini.
Zadnji Miklavžev koncert je bil tako uspešen, da že načrtujejo nov samostojni koncert, ki bo predvidoma aprila v grajskem ambientu (Slovenska Bistrica ali Rače).
Seveda številni nastopi zahtevajo veliko odrekanja prostega časa, še zlasti zato, ker glasbeniki prihajajo iz različnih krajev, vaje in nastope pa je potrebno zmeraj usklajevati tudi zaradi mlade zasedbe.
Vpis v register
V letu 2024 so dosegli tudi pomemben mejnik: Ministrstvo za kulturo je godbo vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Gre za pomembno priznanje godbi, saj so v registru zbrani najpomembnejši nosilci kulturne dediščine.
Frajhajmska godba sodi med najstarejše godbe na Slovenskem. Začetki njenega delovanja segajo v leto 1827 in so povezani z ustanovitvijo “Stare Glažute” na Pohorju, katere ustanovitelj in lastnik je bil Hieronim Gurtler. Za delo v glažuti je najemal okoliške kmete, pa tudi steklarje iz Avstrije, Češke in Slovaške, med katerimi je bil tudi glasbeno nadarjen Simon Jurič češkega rodu, ustanovitelj in prvi vodja godbe. Članstvo v godbi je številna leta prehajalo znotraj družin.
Godba bo čez nekaj let praznovala 200-letnico skorajda neprekinjenega delovanja in to v zelo specifičnem lokalnem okolju. Medtem ko so ostale godbe nastale v rudarskih industrijskih središčih, pa je ta nastala na osnovi delovanja glažut. Ko so glažute prenehale delovati, pa je godba ostala in se po zaslugi družinske tradicije prenašala iz roda v rod. Godbo jim je uspelo obdržati skozi vse vojne vihre, spremembe družbenega sistema in socialne spremembe tudi na podeželju.
Priprave na 200-letnico
Leta 2027 bo Frajhajmska godba praznovala dvestoletnico neprekinjenega delovanja. Za ta veliki dogodek so že začeli snovati načrte. Želijo izdati svojo zgoščenko. Verjetno bodo pripravili samostojni koncert ter srečanje godb na Šmartnem na Pohorju (z vsaj 6 sodelujočimi godbami). Radi bi tudi izdali še spominsko brošuro z dopolnjeno zgodovino godbe.
Med željami pa kapelnik doda še eno, ki jo datumsko sicer ne opredeli: v svoji zbirki ima Frajhajmska godba veliko starih glasbil, ki jih želijo predstaviti javnosti. »Mnogi instrumenti so bili z leti uničeni, tudi med nekim požarom. Nekateri pa so še lepo ohranjeni, tudi tuba iz leta 1878, ki jo je igral oče. Za ta glasbila bi radi našli ustrezen prostor ter zbirko razstavili.«
Kapelnik, ki živi za glasbo
53-letni Matjaž Fifer posveča veliko časa prostovoljnemu delu v okviru godbe. Poleg tega, da se ukvarja z glasbo, ima rad tudi šport. Z družino se rad odpravi na pohode v naravo, kolesarjenje in smučanje, rad ima tudi nogomet, tenis in odbojko. (Zapisala: Bojana Petelinšek)