Matej Banovšek – Zaljubljen v harmoniko in slovenske gore

Glasbena šola Mateja Banovška praznuje 15 let. V minulih letih se je v njej zvrstilo okoli 400 učencev, nekateri med njimi so postali vrhunski harmonikarji.
Matej, kdaj ste prvič raztegnili meh harmonike? In zakaj ste izbrali prav ta instrument?
Glede na to, da prihajam iz glasbene družine lahko rečem, da mi je bila harmonika položena v zibelko. Prvo harmoniko, ki je bila klavirska, sem dobil pri treh letih. In takrat sem tudi začel raztegovati njen meh.
In katero pesem ste se najprej naučili?
Osnove igranja mi je pokazal oče, nato je bil moj mentor Brane Klavžar. Spomnim se, da sem najprej igral ljudske in otroške pesmi. Glede na to, da sem imel dobro predznanje, sem se v glasbeni šoli najprej naučil skladbo Franca Miheliča, ki nosi naslov Na Ribniškem sejmu.
Pred 15-imi leti ste ustanovili svojo Glasbeno šolo Mateja Banovška, poimenovali ste jo Šola prvakov. Kako se spominjate začetkov? Ste imeli takoj veliko učencev?
Zamisel o ustanovitvi svoje glasbene šole se je porajala postopoma. V tistem obdobju sem bil se zaposlen v podjetju Isokon v Slovenskih Konjicah. Ko sem dosegel naziv evropskega in svetovnega podprvaka, se je povpraševanje po poučevanju harmonike drastično povečalo, zato sem se odločil, da bom svoje znanje začel prenašati na tiste, ki si to želijo. Najprej sem tri leta deloval s šolo Goter. Že po prvem letu delovanja sem uspel z učencem Matejem Vošnerjem osvojiti mednarodno tekmovanje Avsenik. Zato sem svojo glasbeno šolo poimenoval Šola prvakov. Prvi dve leti sem se moral zares dokazovati, da sem pridobila zaupanje ljudi. A sčasoma se je pokazalo, da je bila moja odločitev prava. Prostore glasbene šole imam v centru Slovenskih Konjic, enote pa še v Oplotnici, Zrečah, Vojniku, Vitanju, Dravogradu in Vuzenici.
Prvih pet let sem poučeval samo diatonično harmoniko. Sčasoma je bilo vedno več povpraševanja tudi po ostalih instrumentih, zato sem v program glasbene šole uvrstil tudi ostale instrumente, ki se uporabljajo za izvajanje narodnozabavne glasbe.

Sami najbrž ne zmorete vsega.
Seveda ne. Zato sem kot učitelja zaposlil kitarista ansambla Banovšek, Mateja Turineka, pred kratkim pa še našega dolgoletnega učenca Rudija Breznika. Od leta 2014 sodelujemo tudi z glasbeno šolo Falant, ki opravlja svoje storitve v naših prostorih v Slovenskih Konjicah.
Slišim, da imate učence iz vse Slovenije in da ste šola za vse generacije.
Odkar sem postali bolj prepoznaven z našim ansamblom, res prihajajo učenci iz različnih koncev Slovenije. Številnim ansamblom smo vzor in posledično tudi mentorji na njihovi razvojni poti. Med učenci prevladujejo osnovnošolci, fantov je nekoliko več kot deklet. Največ povpraševanja pa je po igranju na diatonično harmoniko. Tako je že vrsto let.
V naši šoli se je osnov igranja doslej naučilo že več kot 400 učenk in učencev. Najmlajši učenec je bil star štiri leta, najstarejša učenka pa 72 let. Ob tem velja poudariti, da za učenje ni nikoli prepozno. Upravičeno lahko rečem, da smo šola za vse generacije.
Se interes za učenje harmonike povečuje?
Interes za učenje harmonike je bil vedno prisoten in najbrž bo tako tudi v prihodnje. To me ne preseneča, saj je igranje »frajtonarce« svojevrsten nacionalni šport Slovencev. (smeh)
Kje vidite prednost vaše zasebne glasbene šole v primerjavi z javnimi glasbenimi šolami?
Prednost je predvsem ta, da lahko učni program prilagodimo vsakemu učencu posebej. Prav tako lahko učenci začnejo obiskovat šolo kadarkoli v koledarskem letu, lahko se udeležijo tudi poletnega programa. Pri nas imajo učenci možnost igranja na posluh, kar v javni glasbeni šoli ni mogoče.

Vaši učenci se prav tako udeležujejo tekmovanj in to nadvse uspešno.
Ponosni smo na to. Nasi učenci se redno udeležujejo vseh najpomembnejših glasbenih tekmovanj doma in v tujini. Osvojili so vse možne lovorike, saj imamo večkratne državne prvake, tudi zmagovalce Avsenikovega in Slakovega tekmovanja.
Sicer pa bi med mojimi najuspešnejšimi učenci rad izpostavil nekaj posameznikov, to so Matej Vošner (dvakratni absolutni zmagovalec tekmovanja Avsenik); Domen Hohler (evropski prvak); Uroš Kotnik (evropski prvak); Alen Gojkošek (absolutni državni prvak); Alen Žigart (državni podprvak); Jakob Tojnko (državni prvak, zmagovalec Avsenikovega in Slakovega tekmovanja).

Intervju si v celoti preberite v tiskani izdaji NOVIC

Oglas