Ob 140-letnici prihoda sester magdalenk v studeniški samostan so se v cerkvi sv. Treh kraljev v Studenicah minuli torek, 21. oktobra, zbrali domačini, poznavalci zgodovine in vsi, ki jim je blizu sakralna in kulturna dediščina kraja. Sklepni dogodek, ki je potekal v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD), je bil več kot samo spomin – bil je tudi nova potrditev, kako globoko so se redovnice vtkale v življenje tega prostora.
Sestre magdalenke so v Studenice prišle leta 1885. V desetletjih delovanja so preoblikovale in oživile samostanski kompleks, obnovile cerkev, uvedle tehnične izboljšave in s svojo umetniško in duhovno dejavnostjo pustile sledi, ki so prepoznavne še danes. Prav o teh vidikih so spregovorili štirje predavatelji na dogodku, ki je združil različne poglede v celoto.
Zgodovinar Andrej Grobelnik je predstavil začetke samostana in njegovo ustanoviteljico Zofijo Rogaško. Mag. Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor je izpostavila pomembno dejstvo, da je bilo za prihod magdalenk potrebno dovoljenje tako cerkvene kot cesarske oblasti, ki ga je cesar izdal šele sedem let po njihovi naselitvi.
Dr. Simona Kostanjšek Brglez je spregovorila o tem, kako so bile magdalenke ne le redovnice, ampak tudi ustvarjalke, mecenke in naročnice umetniških in tehničnih prenov. Njihovo sodelovanje z mojstri, kot je bil Maks Czeike, uvedba elektrike, prenova oltarjev, glasbena in slikarska dejavnost, vse to kaže na njihovo izjemno razumevanje prostora in časa. Sliko je zaokrožila Jana Magdalena Kolarič z doživeto pripovedjo o stikih z zadnjimi studeniškimi sestrami in o tem, kaj jim je samostan pomenil še desetletja po razpustu.
Dogodek sta z nagovoroma zaokrožila župnik Tomislav Šantak in Primož Rajh, predsednik Zgodovinskega društva dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica, ki je poudaril potrebo po nadaljnjem povezovanju raziskovalnih, kulturnih in skupnostnih pobud, ki črpajo iz bogate preteklosti območja.