Etnološka skupina Ložniške ufarce, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Zgornja Ložnica, že dve desetletji ohranja in med ljudi prenaša kulturno dediščino domačega kraja. S prikazom starih običajev, kmečkih opravil, ljudskih pesmi in narečne govorice obuja spomine na življenje naših prednikov ter skrbi, da njihovo izročilo ne bi utonilo v pozabo. Dvajsetletnico delovanja bodo zaznamovale s slovesnostjo to soboto, 14. novembra, v večnamenski dvorani na Zgornji Ložnici. Ob tej priložnosti bodo predstavile tudi pesmarico Venčeseljskih ljudskih pevk z naslovom Či babe vkup stojijo.
Z nastopi prikazujejo običaje
Zamisel o ustanovitvi skupine se je porodila leta 2005 na pobudo Marijane Jereb, predsednice Turističnega društva Zgornja Ložnica. Društvo, ustanovljeno leta 2000, je iskalo načine za predstavitev kraja v širšem okolju, zato so se ženske, ki so želele ohraniti domačo dediščino, povezale v etnološko skupino.
Deset žensk in godec so združili moči, Marijana Jereb pa je vodila tudi nabavo narodnih noš, v katerih članice nastopajo še danes. Prvič so nastopili januarja 2006 na 30. krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Zgornja Ložnica.
Ime Ložniške ufarce izhaja iz besede ufarji, ki je označevala podnajemnike pri večjih kmetih. Ti so za možnost bivanja in uporabo zemlje odslužili najemnino z delom na kmetiji. Skupina v svojih nastopih prikazuje običaje, navade in kmečka opravila, značilna za Ložniško območje in okolico. Članice nastopajo v delovnih in prazničnih oblačilih, značilnih za nekdanje življenje na podeželju, njihove prikaze pa dopolnjujejo ljudske pesmi, harmonika, pristna narečna govorica in ljudski humor.
Štirinajst etnoloških večerov in številni nastopi
V dvajsetih letih so Ložniške ufarce pripravile 14 celovečernih etnoloških večerov ter številne krajše nastope po Sloveniji. V posameznih letih jih je bilo tudi do 20. Svoje delo širijo še z delavnicami za otroke v vrtcih in šolah, predstavitvami na stojnicah ter ponudbo domačih kulinaričnih dobrot, s katerimi obiskovalcem približujejo življenje in okuse preteklih časov.
Pomemben del njihovega ustvarjanja sta tudi dve knjigi. Leta 2014 so izdale knjigo Pridte pomagat, leta 2017 pa še njeno nadaljevanje z naslovom Kje so tisti lepi, stari, zlati časi. V obeh so skozi letne čase predstavljeni stari običaji, dramski prizori, ljudsko petje in narečna beseda. Tako so številne zgodbe in spomini dobili trajnejšo obliko ter ostali dostopni tudi prihodnjim rodovom.
»Ko se ozrem nazaj na dvajset let delovanja etnološke skupine Ložniške ufarce, me navdajata ponos in hvaležnost,« je zapisala mentorica skupine Martina Lešnik. Kot poudarja, jih je ves čas vodila želja ohraniti domačo govorico, običaje, navade in spomine, ki so jih živeli njihovi starši, dedki in babice. Ob jubileju se je zahvalila članicam in članom, njihovim družinam, obiskovalcem, podpornikom in prijateljem, ki so s svojim delom, idejami in podporo soustvarjali zgodbo skupine.
V prihodnost z novo energijo
Ob jubileju bodo Ložniške ufarce pozornost namenile tudi dediščini Venčeseljskih ljudskih pevk. V sodelovanju z Ljudsko univerzo Slovenska Bistrica so več mesecev pripravljale pesmarico Či babe vkup stojijo. Pri nastajanju sta pomembno sodelovali Brigita Kruder in Jasmina Roršek.
Dvajsetletnica tako ne bo le priložnost za obujanje spominov na prehojeno pot, temveč tudi spodbuda za nadaljnje delo. Skupini so se pridružile nove članice, ki prinašajo svežo energijo in nove zamisli. Ložniške ufarce bodo zato tudi v prihodnje nadaljevale druženja, vaje, delavnice in nastope ter skrbele, da bodo domača beseda, ljudsko izročilo in spomini na življenje prednikov ostali živi.
Danes so prepoznaven znak Turističnega društva Zgornja Ložnica, njihovo delo pa je pomemben prispevek k ohranjanju kulturne dediščine kraja. Kot poudarjajo same, jih še naprej povezuje spoštovanje do korenin in želja, da bi bogato izročilo prednikov približale tudi mlajšim generacijam. (B. Petelinšek)