V zadnjem obdobju zaznavamo pravi trend cenzure v literaturi. Nekatere tuje založbe so dvignile nemalo prahu, ko so svojevoljno spreminjale ali napovedale spremembe besedil avtorjev, kot so Roald Dahl, Ian Fleming, Agatha Christie.
Sodoben bralec, utemeljujejo, naj bi bil občutljiv zlasti na opise in izraze, ki so povezani z raso, spolom, telesno težo, duševnim zdravjem.
Spremembe literarnih del, s katerimi smo odraščale generacije, naj bi zaščitile sodobnega občutljivega bralca, zlasti mlade, pred stereotipi, žaljivim jezikom in drugimi vsebinami, ki danes veljajo za politično nekorektne.
Vodja uredništev leposlovja pri Založbi Mladinska knjiga Andrej Ilc je do tovrstnih posegov zelo kritičen:
S spremembami del bi lahko spodkopali genialnost umetnikov in preprečili bralcem, da bi se spopadli s svetom, kakršen je. S spreminjanjem besedil se izgublja tudi njihova izvirna sporočilnost.
Kako pa je s težnjami po spreminjajo literature pri nas? Takšnih skrajnosti, kot se pojavljajo v tujini, za zdaj pri nas ni zaznati, pravi Andrej Ilc:
(Nina Krobat za Radio Rogla – rubrika KULTURA LITERATURA je na sporedu vsak četrtek popoldne)
