*** oglasno sporočilo
V Osrednji knjižnici Celje že nekaj let zaznavamo vedno večjo socialno izključenost določenih skupin ljudi, tako imenovanih ranljivih družbenih skupin, med katerimi v našem okolju zaznavamo predvsem starejše osebe, osebe z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, osebe z okvaro sluha, gibalno ovirane osebe, dolgotrajno bolne osebe, (dolgotrajno) brezposelne osebe, brezdomce in ostale.
Splošne knjižnice svoje delovanje namenjajo širokemu krogu prebivalcev in niso le osrednje kulturne in izobraževalne ustanove, temveč predstavljajo tudi pomembno socialno spletišče. Zato v okviru različnih projektov, aktivnosti in programov skušajo omogočiti čim večjo socialno vključenost ranljivih skupin v družbo.
Skrb za ranljive skupine uporabnikov določa Ustava Republike Slovenije in številni dokumenti mednarodnih organizacij, kot na primer Konvencija o človekovih pravicah (UNESCO). Tudi Zakon o knjižničarstvu (2001) v 16. členu splošnim knjižnicam nalaga skrb za izvajanje storitev za ljudi s posebnimi potrebami. Prav tako nad razvojem teh storitev bdi Sekcija za knjižnice za ljudi s posebnimi potrebami pri Mednarodnem združenju knjižnic (IFLA).
V Osrednji knjižnici Celje od leta 2012 izvajamo osrednji projekt krepitve socialne vloge knjižnice med ranljivimi skupinami uporabnikov v okviru načrtnega izvajanja biblioterapevtskega programa. Ideja za izvajanje aktivnosti je nastala na pobudo sodelavke Polone Bajc Napret, sedanje direktorice knjižnice. V program sem vključen od samega začetka, od ideje, razvoja (ki še vedno traja) do izvedbe same. V okviru biblioterapevtskega programa, ki ga imenujemo Bralno-pogovorne urice, izvajamo biblioterapijo v sodelovanju s skupino, terapevtom in knjižničarjem ali skupino in knjižničarjem.
Bralno-pogovorne urice so bile sprva namenjene predvsem uporabnikom posebej ranljivih skupin. Gre za osebe, ki so se znašle v tako težkih življenjskih okoliščinah, da jih ne zmorejo več obvladovati same, ampak potrebujejo strokovno pomoč zaradi zasvojenosti, bolezni, starosti, osamljenosti … Z razvojem dejavnosti pa smo ponudili storitev tudi ostalim članom in nečlanom knjižnice, ki si želijo le druženja, pogovora, novih spoznanj, oziroma kakovostnejšega preživljanja prostega časa.
Z začetkom izvajanja bibliopedagoške dejavnosti smo si v knjižnici zadali dva cilja: pomagati k večji socialni vključenosti ranljivih skupin v družbo ter se povezovati in krepiti sodelovanje z institucijami, društvi, klubi in drugimi organizacijami, ki se strokovno ukvarjajo s tovrstno problematiko.
Potek bralno-pogovorne urice
V okviru priprave na uro najprej izberemo knjigo (na primer življenjepisni roman), nato ob prebiranju določenega poglavja, odstavka ali misli spoznavamo glavnega junaka, osrednji dogodek, zgodbo ali problem, v katerem se liki znajdejo. Sledi obsežen pogovor, v katerem soočamo različna mnenja, prihajamo do skupnih zaključkov, primerjamo prebrano vsebino z lastnimi izkušnjami, doživetji … Vodeni proces Bralno-pogovorne urice, ki vključuje (avto)refleksijo prebranega literarnega dela in aktualizacijo na osebno izkušnjo, udeležencu pomaga, da uspešneje premaguje in rešuje lastne težave, pridobiva na samozavesti in je bolj vodljiv pri sprejemnju ostalih terapij. Program se izvaja enkrat mesečno po eno uro, ob v naprej določenih datumih in urah.
Razvoj Bralno-pogovornih uric od leta 2012 do danes
Prva Bralno-pogovorna urica je bila izvedena na začetku leta 2012 in sicer v Dnevnem centru ŠENT Celje, v dogovoru s socialno delavko. Na prvem srečanju je bila prisotna skupina 12 uporabnikov in socialna delavka, skupino pa sva vodila s sodelavko Polono Bajc Napret. Glede na njihov dober odziv in interes za sodelovanje, smo se dogovorili za nadaljnja srečanja, ki trajajo še danes. Na začetku smo se dobivali v dnevnim centru ŠENT-a, pozneje pa smo se dogovorili, da je skupina prišla nekajkrat letno tudi v knjižnico, v poletnih mesecih pa smo srečanja izvajali v zunanjem lapidariju knjižnice, kar je prineslo dobrodošlo spremembo v dinamiko srečevanj.
Ob sodelovanju z društvom ŠENT smo program leta 2013 začeli izvajati tudi v Domu Lipa Štore. Bralno-pogovorna urica je bila takoj dobro sprejeta in se z dvema skupinama uspešno izvaja še danes. O dobrem sodelovanju in izvajanju Bralno-pogovornih uric v Domu Lipa je bilo objavljenih tudi nekaj člankov v internem glasilu Domski list.
Leta 2013 se je programu pridružila še ena partnerska organizacija, Društvo DREN, kjer so zasnovali skupino, v kateri izvajajo raznovrstne aktivnosti pri delu s starostniki. V dogovoru s socialno službo in vodstvom društva smo Bralno-pogovorno urico sprva izvajali le dvakrat letno, od leta 2016 naprej pa se srečujemo vsak mesec za eno uro v prostorih medgeneracijskega centra Javnega zavoda SOCIO, kjer se zbirajo člani društva. Z leti smo sodelovanje še nadgradili, tako da urica poteka enkrat v prostorih društva, drugič pa v knjižnici, v toplejših dnevih pa v zunanjem lapidariju. O medsebojnem sodelovanju med društvom in knjižnico je bil objavljen tudi članek v internem glasilu Društva DREN Celje.
Dejavnost smo leta 2014 razširili tudi na zavetišče za brezdomce. S socialno delavko sva se dogovorila za poskusno izvedbo Bralno-pogovorne urice enkrat mesečno za eno uro v prostorih zavetišča. Po nekaj mesecih se je žal izkazalo, da ni bilo dovolj interesa za obstanek skupine. Razlog je bil predvsem v specifiki hitrih priseljevanj in odseljevanj stanovalcev, tako da se je težko oblikovala dokaj stalna skupina. Programa v zavetišču zato ne izvajamo več.
Na podlagi večletnega sodelovanja med Domom ob Savinji in knjižnično storitvijo Knjižnica na obisku, v okviru katere so knjižničarji v dom dostavljali knjižnično gradivo, se je program Bralno-pogovornih uric leta 2014 v dogovoru s terapevtkama delovne terapije, pozneje pa še socialnima delavkama doma začel tudi v Domu ob Savinji. Srečanja s skupinami stanovalcev uspešno potekajo še danes. Uspešno sodelovanje je bilo opisano v nekaj člankih v internem časopisu Doma ob Savinji.
Glede na to, da sva s sodelavko Polonco Bajc Napret v tem času pridobila veliko teoretičnega in praktičnega znanja s področja biblioterapije, izkušenj, pozitivnega odziva sodelujočih institucij ter poznavanja literature, ki ima pomembno vlogo pri izboru gradiva za posamezno skupino, sva se odločila, da oblikujemo tudi skupino, sestavljeno iz aktivnih obiskovalcev knjižnice, s čimer smo Bralno-pogovorno urico začeli izvajati tudi v knjižnici. Pripravili smo zloženko z osnovnimi informacijami, ki je na razpolago na oddelkih ter objavljena na knjižnični spletni strani. Odziv je bil že na začetku dober in v kratkem času se je na dejavnost prijavila skupina približno petnajstih članov. Prva bralno-pogovorna urica, namenjena obiskovalcem knjižnice, je bila izvedena v četrtek, 19. 10. 2017, ob 17.30 na oddelku Glasba-film. Udeležilo se je je deset članov. Njihove povratne informacije so nam dale vedeti, da so s programom zelo zadovoljni in da si želijo nadaljevanja. Od takrat naprej se program uspešno izvaja enkrat mesečno v knjižnici, ob toplejših dnevih pa tudi v lapidariju. Posamezno srečanje traja 60 minut.
Junija 218 sem se udeležil intervizijskega srečanja vodij skupin na Društvu ZIMZELEN v Žalcu. Tam sem udeležencem sestanka predstavil potek izvajanja Bralno-pogovornih uric, ki jih že izvajam na Društvu DREN, Domu ob Savinji, Domu Lipa in v knjižnici. Predsednica društva je bila takoj zainteresirana za vključitev v program, saj so ravnokar ustanavljali bralno skupino v okviru žalske socialne mreže. Dogovorila sva se za občasno sodelovanje. Prvo Bralno-pogovorno urico sem izvedel novembra 2018 in občasni obiski trajajo do danes.
Dodatno vrednost in dimenzijo sodelovanja ter priložnost za rast programa Bralno-pogovornih uric predstavljajo tudi intervizijska srečanja, ki se večkrat letno izvajajo v okviru dejavnosti Doma ob Savinji in društev DREN ter Zimzelen. Na njih si vodje skupin izmenjamo izkušnje, se pogovorimo o svojem delu, odpravljamo pomanjkljivosti, iščemo ustrezne rešitve in se dogovarjamo o nadaljnjem poteku aktivnosti s skupinami uporabnikov.
Program Bralno-pogovorne urice se je tako razširil na šest inštitucij. Cilj, ki sva si ga s soustanoviteljico in predlagateljico programa zastavila leta 2012 je bil dosežen in presežen, česar smo v Osrednji knjižnici Celje izjemno veseli.
Dobrih deset let uspešnega izvajanja biblioterapevtskega programa Bralno-pogovorne urice je za nami. Trenutno se program uspešno izvaja s šestimi skupinami uporabnikov na različnih lokacijah: ŠENT, Dom Lipa Štore, Dom ob Savinji, Društvo DREN (Medgeneracijski center Socio), Zimzelen Žalec in v knjižnici.
Izkazalo se je, da je takšna aktivnost knjižnice v našem okolju zelo potrebna in da gre za uspešen socialni program, ki ga izvajamo v skladu s poslanstvom splošnih knjižnic.
Tematika oziroma izbor knjig, ki jih obravnavamo na srečanjih, je zelo raznolik, največkrat pa posežemo po resničnih, življenjskih zgodbah, ki so se med člani vseh šestih skupin izkazale za zelo priljubljene. Seveda pa ne manjka tudi kakšna lahkotna zgodba za dušo, pa tudi humorja ne manjka.
Na podlagi povratnih informacij smo v dejavnost ves čas izvajali zastavljenem začetnem okviru, ki pa se razvijal na podlagi povratnih informacij uporabnikov skupine, strokovnih delavcev v institucijah in društvih ter na podlagi izobraževanj, usposabljanj, obiska delavnic ter občasnega sodelovanja s Knjižnico Velenje.
Program izjemno naklonjeno sprejemajo strokovne službe partnerskih organizacij, kar se odraža med drugim tudi v veliki udeležbi zadovoljnih uporabnikov in interesu za nadaljnje medsebojne aktivnosti. Udeležba skupin uporabnikov je zelo dobra, v povprečju se srečanja udeleži 10 uporabnikov. Glede na starostno strukturo je sestava skupin sila raznolika, od mladih pa do upokojencev, ki jih je največ.
Cilji za prihodnje pa ostajajo enaki: nadaljevati z dejavnostjo v zastavljeni in preizkušeni obliki in jo nadalje razvijati, širiti in ustvarjati nove partnerske vezi in gojiti dobre medinstitucionalne odnose tudi v naslednjih desetletjih.
*** oglasno sporočilo
