Za živo mejo ni primerna katera koli rastlina. Izbrati moramo namreč tako drevo, grmovnico, iglavec, ki dobro prenese striženje – živo mejo boste namreč oblikovali z rednim striženjem. Primerno vrsto rastline pa morate izbrati tudi glede na želeno višino, saj nekatere rastline v višino zrastejo več, nekatere spet manj. Če se boste namesto žive meje iz le ene vrtne grmovnice odločili za živo mejo iz različnih vrst, vedite, da se grmovnice tako po obliki kot po hitrosti rasti med seboj razlikujejo. Med grmovnice lahko posadite tudi cvetno rastlino, kot je na primer forzicija. Na obrobju vrta izberite nekoliko višjo mejo, ki bo zastrla poglede, medtem ko za mejo znotraj vrta posadite nižje rastline, kot je na primer pušpan.
Da bo meja lepa in košata, je redno striženje nujno potrebno. Če si izberete ciprese, bo enkrat na leto dovolj, medtem ko nekatere druge rastline zaradi hitrejše rasti potrebujejo večkratno striženje. Med rastline grmovnice, ki dobro prenašajo striženje, spadajo rdeči tunbergijev češmin, kalina ali liguster, tisa, lovorikovec, bukev, beli gaber, klek ali tuja, pacipresa, sivka … Ko sadimo rastline za živo mejo, prilagajamo razdaljo med eno in drugo sadiko glede na vrsto grmovnice. Na približno pol metra tako sadimo pirakanto, lovorikovec, tiso, cipreso, pušpan, beli gaber, bodiko, na 30 centimetrov pa na primer sivko.
Pravila sajenja pa so ista kot pri sajenju sadnih dreves, le da ne izkopljemo sadilne jame, ampak jarek, v katerega na dno poleg hlevskega gnoja potresemo še malo mineralnega gnojila, ki vsebuje predvsem fosfor in kalij.
