Devetošolci in dijaki zaključnih letnikov v tem času na izobraževalnih ustanovah pridobivajo informacije in tehtajo o možnostih. Vedno pride prav tudi dober nasvet. Kako pa so svojo izobraževalno pot izbrali in prehodili prepoznavni, uspešni posamezniki z Bistriškega?
Robi Štrman, samostojni inšpektor, načelnik Policijske postaje Slovenska Bistrica:
»Od moje odločitve za izbiro poklica je minilo že dobrih 30 let, a se še kako dobro spomnim svoje ‘vijugaste’ poti. Bil sem eden tistih mulcev, ki smo bili zaljubljeni v nogometno žogo in sanjali, da bomo Diego Maradona. Kljub temu da nisem postal nogometna zvezda, sem nogometne sanje izživel kot sodnik mladinske lige in gibanje je še vedno ena mojih ljubezni.
Priznati moram, da me je delo policista zanimalo že od malih nog. A po končani osnovni šoli sem šolanje nadaljeval v Srednji strojni šoli v Mariboru. Po zaključku šole sem nekaj časa delal v strojni branži, a kaj kmalu ugotovil, da to ni zame. Še vedno sem svoje poslanstvo in smisel videl v delu policista. Pravijo, da je življenje sestavljeno iz izbir – in tako sem pri svojih 20. letih izbral, da se ponovno vpišem na Policijsko akademijo v Tacnu in kasneje ob delu leta 2005 doštudiral. Svojo poklicno kariero sem začel kot pripravnik na največji policijski postaji Ljubljana Center. Kasneje sem delo opravljal v posebni enoti v Kočevju, nekaj časa tudi v posebni enoti za tujce, nato sem se kot pomočnik komandirja vrnil v Ljubljano. A v meni je tudi ljubezen do »tote štajerske«, zato sem se po 20. letih vrnil v Maribor, kjer sem delal kot koordinator za nasilje v družini na Policijski upravi Maribor, in sedaj na mestu načelnika v Slovenski Bistrici.
V delu policista že od mladih nog vidim smisel, saj ponuja nešteto možnosti za različna področja dela in predvsem priložnosti, da spremenimo svet na bolje. Ta smisel v svojem delu najdem še danes.
Četudi sem v določenem obdobju življenja hodil po poti strojnika, sta me globoka želja in ljubezen do poklica policist, kot tudi zanimanje po pomoči soljudem in ideja po spreminjanju sveta na bolje, na koncu pripeljala točno tja, kjer moram biti – v slovenski Policiji. In tukaj sem zelo rad! Zato mladim svetujem, da naj pri izbiri svoje poklicne poti poslušajo zgolj svoje srce in izberejo tisto, v čemer vidijo smisel. Ne nazadnje te ravno to vodi v življenju – tako poklicnem, kot tudi osebnem.«
»POSLUŠAJTE SVOJE SRCE.«
Boris Jesenek iz Poljčan, diplomirani inženir elektrotehnike, vodja SM Sijaj v Aluminium Kety Emmi d. o. o., v prostem času kitarist in pevec ansambla Vižarji:
»Moje otroštvo in najstniška leta so bila zaznamovana z bivanjem in delom na kmetiji. Raznoliko kmečko okolje me je vzpodbudilo, da sem se odločil za tehnično srednjo šolo elektro smeri. Želja za redni študij elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je pri meni dozorela šele po nekaj letih dela v proizvodnji in po odsluženem vojaškem roku. Za pomembne življenjske korake namreč človek potrebuje čas za razmislek.
Vsem devetošolcem, ki se odločajo za vpis v srednjo šolo, bi svetoval, da razmislijo o dosedanjih izkušnjah v šoli in doma ter najdejo področja, ki jih veselijo. Težko je vedeti, kaj točno bomo v življenju počeli in kje bomo delali. Marsikaj se da kasneje tudi nadoknaditi in spremeniti, pomembno pa je, da izkoristimo različne priložnosti za pridobivanje izkušenj. Ena takih je zagotovo šolska praksa, kjer srednješolci in študenti v podjetjih začutijo utrip realnega delovnega okolja.
Naj zaključim z mislijo: Priložnost imamo vsi, izkoristijo pa jo samo tisti, ki si to zares želijo.«
»NAJDITE PODROČJA, KI VAS VESELIJO.«
Nastja Pančič Čurin iz Slovenske Bistrice, profesorica glasbe, ravnateljica OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec:
»Odločitev o vpisu v srednjo šolo je bila zame pomemben in hkrati zahteven korak. Takrat sem se odločila za gimnazijo, saj ob koncu osnovne šole še nisem imela jasne predstave o tem, kaj si želim početi v prihodnosti.
Dolgo sem bila prepričana, da bom po srednji šoli izbrala študij logopedije, vendar sem si v četrtem letniku premislila. Na koncu sem se odločila za študij glasbe, kar je bila ena najboljših odločitev v mojem življenju. Nikoli mi ni bilo žal, da sem sledila tej poti.
Med študijem sem pogrešala več praktičnega dela in izkušenj v razredu, saj menim, da bi mi to omogočilo še boljšo pripravo na poklic.
Bodočim dijakom in študentom bi svetovala, naj poslušajo svoje srce in sledijo svojim sanjam. Pomembno pa je, da so te sanje realne in dosegljive, saj le tako lahko v njih zares uspejo.«
»SLEDITE SANJAM, A NAJ BODO TE REALNE.«