K preprečevanju samomora lahko prispeva vsakdo

Če smo v stiski, poiščimo pomoč in bodimo pozorni tudi na druge.

Ob letošnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga vsako leto obeležimo 10. septembra, na celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjajo, da naša regija še vedno spada med regije, ki so s samomorom najbolj ogrožene.
V letu 2019 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 53 oseb, stopnja samomora (to je število samomorov na 100.000 prebivalcev) je znašala 20,6. Tudi na tem območju zaradi samomora moški umirajo več kot 4-krat pogosteje kot ženske.

Bodimo pozorni

Na NIJZ si vrsto let prizadevajo za zmanjšanje števila samomorov in v ta namen na območni enoti Celje povezujejo različne strokovnjake, ustanove, nevladne organizacije ter prostovoljce. Čeprav ljudem, ki so v stiski ali so samomorilni, vedno svetujejo, da poiščejo pomoč, je res tudi, da človek v hudi stiski pogosto ne išče pomoči.
“Zato je pomembno, da smo kot posamezniki v vsakodnevnih stikih pozorni na ljudi okoli sebe, bodisi doma, v šoli ali v službi. Bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh opazimo brezup, nemir, nemoč, ko človek meni, da nikomur ni mar zanj in sam ni nič vreden. Jemljimo resno omenjanje smrti in samomora ter izjave kot na primer, ‘najraje bi kar umrl’ … ‘saj je vse skupaj brez pomena’ … ‘ne zdržim več’ … ‘kar šel bi’ …, še posebej, če prej oseba ni govorila na ta način.
Ob takšnih izjavah se ustavimo in prisluhnimo, povprašajmo človeka, kaj misli z njimi. Ni dovolj, da rečemo ‘saj bo bolje’, treba je zares prisluhniti in slišati. Spodbudimo človeka, da poišče pomoč, in ga po potrebi k strokovnjaku tudi pospremimo,” je povedala prim. Nuša Konec Juričič z NIJZ.

Kam še po pomoč?
Obstoječe vire pomoči (glej spodaj!) v naši regiji dopolnjujejo tudi številni programi: mladinski preventivni program To sem jaz s spletno svetovalnico, svetovalnica Posvet Tu smo zate, na-menjena odraslim v različnih stiskah, centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, centri za duševno zdravje odraslih. Osebam z depresijo ali anksioznostjo so v podporo tudi psihoedukativne delavnice v vseh zdravstvenih domovih v regiji, tudi v Konjiškem. Poleg teh so na voljo še delavnice za osebe, ki se soočajo s stresom, in kratke delavnice za učenje tehnik sproščanja.


Ne oklevajte, poiščite pomoč!
Če pri sebi ali kom drugem opazite znake ali simptome depresije, poiščite strokovno pomoč.
Obrnite se na:
– osebnega zdravnika oziroma kadar je stiska zelo huda in ta ni dosegljiv, na:
– dežurnega zdravnika,
– dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
– reševalno službo (112) ali
– urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750
670).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor:
– klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj),
– zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan),
– društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon-pet med 12. in 22. uro; sob, ned., prazn. med 18. in 22. uro),
– TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro).


 

Oglas