Invazivne tujerodne rastline so vedno bolj prisotne tudi v slovenski favni in flori. Med zadnjimi, ki so jih to poletje opazili na območju Oplotnice, je topinambur.
Rastlina je sicer lokalno prisotna po vsej državi. Lansko poletje so jo opazili tudi v Slovenskih Konjicah.
Užitna, a invazivna vrsta
Topinambur je trajnica, ki izvira iz Severne Amerike. V Sloveniji so jo prvič opazili že okrog leta 1900.
Zraste lahko do tri metre visoko, rase predvsem na sončnih legah z vlažnimi tlemi, kot so robovi rek in potokov, gozdni robovi, ob cestah, na nasipih. Čeprav je rastlina užitna, pa gre za tujerodno invazivno vrsto, ki je naj ne bi sejali na vrtovih. Tam, kjer se ustali, namreč izpodrine vse drugo rastlinje, navajajo na Sektorju za biotsko raznovrstnost Direktorata za naravo.
Zatiranje tujerodnih invazivnih vrst je nujno za ohranjanje naravnega ravnovesja in biotske raznovrstnosti. S tem namreč varujemo domače ekosisteme ter omogočamo preživetje avtohtonih organizmov, ki so ključni za stabilno in zdravo okolje, so ob tem poudarili na Občini Oplotnica.
Kako jo zatiramo?
Topinambur ima razrasel koreninski sistem s stebelnimi gomolji, ki onemogoča izkoreninjanje, zato je zatiranje težavno. Z izkopavanjem gomoljev lahko pripomoremo k zmanjševanju njegovih obsežnih sestojev, ki izpodrivajo domorodne vrste predvsem na bregovih rek.
Na Sektorju za biotsko raznovrstnost svetujejo, da rastlino izruvamo s previdnim izkopavanjem celotnega podzemnega dela rastline, ki ga nato skurimo. Kasneje nadziramo poganjke iz preostalih podzemnih delov. Med ukrepi omenjajo tudi redno košnjo večjih površin, lahko v kombinaciji z uporabo herbicidov.
Druge invazivne vrste na tem območju
Opažanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali lahko sporočimo prek spletnega računalniškega programa ali mobilne aplikacije Invazivke, kjer lahko najdemo tudi podatke o doslej opaženih in potrjenih tujerodnih invazivnih vrstah po posameznih občinah.
Po podatkih aplikacije na našem območju topinambur najdemo na Konjiškem, opazili so ga ob Dravinji na območju Draže vasi, medtem ko podatka o tej rastlini na Oplotniškem v sistemu še nismo našli, prav tako ni podatkov, da bi rasla na Zreškem in Vitanjskem.
Največ tujerodnih invazivnih rastlin na območju omenjenih štirih občin so sicer zaznali na Konjiškem. V zadnjih dveh letih so tam največkrat opazili balfourovo, drobnocvetno in žlezavo nedotiko ter navadno barvilnico. Na Oplotniškem so prav tako potrdili prisotnost drobnocvetne in žle-zave nedotike, tudi rdečega hrasta. Na Zreškem so v aplikacijo Invazivke največkrat sporočili prisotnost žlezave in drobnocvetne nedotike ter enoletne suholetnice, z Vitanjskega pa poročajo le o pristnosti žlezave nedotike.
(NK)
