Konec tedna, 17. in 18. februarja, bodo informativni dnevi. Priložnost za devetošolce in maturante, da na srednjih šolah in fakultetah pridobijo čim več informacij.
Kako pa so svojo izobraževalno pot izbrali in prehodili prepoznavni posamezniki iz Bistriškega? Kaj svetujejo mladim?
Jure Čretnik, direktor divizije livarništva v skupini Impol ter direktor družbe Impol LLT:
»Večjih dilem pred vpisom v srednjo šolo in tudi kasneje na fakulteto pri meni ni bilo. Po karakterju sem bolj tehnični tip. Tako sem se brez večjih oklevanj odločil za izobraževanje v smeri strojništva. Že v srednji šoli, zlasti pa v času študija, sem v skupini Impol, v diviziji stiskalništva sodeloval pri vzdrževalnih delih in investicijskih projektih. Tam sem nabral prve izkušnje in svoj poklic dodobra spoznal že pred zaključkom šolanja. Priložnosti nabiranja praktičnih izkušenj je bilo med študijem neomejeno.
Po vseh teh letih lahko trdim, da je bila odločitev prava. Vsem, ki se še odločajo za poklic, svetujem, da sledijo lastnim interesom in željam, pred sabo pa naj imajo poklic, ki si ga želijo opravljati.«
Nadja Stegne, ravnateljica Osnovne šol Pohorskega odreda Slovenska Bistrica:
»Odločitev, da se po končani osnovni šoli vpišem na gimnazijo, je bila pravzaprav enostavna. Večji izziv je bila odločitev za študij. Ker me je veselilo delo na različnih področjih, sem se stežka odločila, a na koncu izbrala študij glasbe.
Že pred študijem sem bila močno vpeta v dogajanje na kulturnem področju in na nek način me je pedagoško delo učiteljice, ki sem ga kasneje opravljala kot študentka, vodilo naprej.
Med izobraževanjem me je navdihnilo mnogo stvari – novo okolje, novi sošolci, ki so z leti postali pravi prijatelji, profesorji in predavatelji, ki so poleg podajanja znanja znali navduševati in motivirati – najboljši pa so bili tisti, ki so znali pri posameznikih poiskati močna področja – jih nekako oblikovati in usmeriti na nadaljnjo pot.
Mladim bi svetovala, naj nenehno iščejo, raziskujejo, sprašujejo, se učijo in nikdar ne obupajo. Pomembno je namreč, da vemo, kaj si želimo postati; da stremimo k svoji poti, k tistemu, kar v nas vzbudi zanimanje, kar nas navdušuje. Le tako bomo svoje delo opravljali z veseljem in zanosom.«
Nina Potočnik, direktorica družbe Kadring:
»Odločila sem se za poklic komunikologije predvsem zaradi zanimivega programa, ki ga je fakulteta ponujala. Kmalu je sledilo razočaranje, saj je program bil pretežno teoretično naravnan in ni bilo veliko stika z realnimi znanji, ki jih oseba potrebuje na delovnem mestu. Slednje se je precej popravilo zadnje leto študija, ko sem bila na izmenjavi v tujini, kjer je bil pristop k podajanju znanja povsem drugačen in bistveno bolj uporaben.
Bodočim dijakom in študentom bi svetovala to, da se pri izbiri študija predvsem osredotočijo na to, kaj bi v življenju radi počeli, saj je navsezadnje to precej bolj pomembno, kot pa je pomembno relativno kratko študentsko obdobje.«
Marko Žigart, mag., profesor fizike na Srednji šoli Slovenska Bistrica:
»Na naši srednji šoli se skrbno pripravljamo na informativne dneve, z mislijo na dijake, pred kako pomembno odločitvijo so.
Tudi sam sem bil vsaj dvakrat pred podobno izbiro. Najprej sem se odločal med takratno Naravoslovno gimnazijo in Srednjo elektro in računalniško šolo. V duhu časa, ko se je pričenjalo razcvetati računalništvo in elektronika, sem izbral slednjo. Če bi lahko takrat izbral gimnazijo v domačem kraju, bi se odločil zanjo.
Kasneje sem se po končani srednji tehniški šoli odločal med študijem elektronike in fizike. Na koncu sem poslušal srce, ki je bilo za astronomijo. Danes sem učitelj fizike in delo učitelja zelo rad opravljam.
Pri izbiri nove šole mladim želim: da se boste v njej dobro počutili, da vam bo izobraževanje nudilo dovolj izzivov, da boste lahko razvijali svoja močna področja in odkrivali nova, ki jih trenutno še ne poznate.«
Tanja Premzl Auer, šivilja, Šiviljski salon Tanja, Pragersko:
»Meni osebno ta odločitev ni povzročala nobenih težav, saj sem že od osnovnošolskih dni ustvarjala in šivala. Vpis v srednjo tekstilno šolo je bila samoumevna, tam sem dobila osnovno znanje o tekstilu in krojenju oblačil. Praktično znanje pa sem pridobila v prvi službi, in sicer pri obrtniku, kjer sem bila zaposlena dve leti. Na samostojno pot sem zakorakala 1. novembra 1992, tako da že polnih 30 let ustvarjam, šivam po meri v svoji obrtni delavnici.
Po izobrazbi sem tekstilni tehnik, leta 2004 pa sem postala mojster šivilja – krojač.
Pri mojem poklicu je pomembno to, da imaš ročne spretnosti, potrpežljivost, vztrajnost in veselje do ustvarjanja. Poklic šivilje že nekaj let ni več zanimiv, sedenje za šivalnim strojem ni najbolj privlačno za mlade … Jaz pa se po 32 letih dela še zmeraj z istim veseljem odpravim v delavnico, pa ni pomembno, ali šivam novo obleko ali popravljam oblačila.«
Aleksander Dovar, dipl. inž. elektrotehnike, vodja avtomatizacije v Aluminium Kety Emmi, sicer član glasbene skupine Gemaj in Godbe na pihala Kud Janko Živko Poljčane:
»Ob vpisu v srednjo šolo nisem imel točne predstave, kaj želim postati. Takrat me je zanimala glasba, pa tudi elektronika. Na mojo odločitev so vplivale tudi odločitve sošolcev. Odločil sem se za tehnično smer. Tematika v srednji šoli mi je bila vsaj malo znana, največ sem odnesel od praktičnega pouka. Prakso sem pridobival z različnimi deli preko študentskega servisa, ki niso bila samo v smeri mojega šolanja.
Pridobivanje delovnih izkušenj že v času šolanja je ključno, saj te izkušnje utrjujejo in ti hkrati dajejo usmeritve za naprej. Cilj lahko dosežeš samo takrat, ko si ga postaviš.«
Nejka Kapun, jezikovna trenerka za nemščino in angleščino, Odskočnica:
»Dileme pri izbiri srednje šole ni bilo, ko pa sem se udeležila še informativnega dne, je bilo jasno, da bom naslednja štiri leta obiskovala II. gimnazijo Maribor. Ker sem imela zelo rada jezike, sem se odločila za študij prevajalstva. Študij mi je dal neko širino, sem pa ugotovila, da le prevajanje ne bo »dovolj« in da me zanima tudi poučevanje, vendar bolj v smislu jezikovne šole. Zato sem se med pisanjem magistrske naloge dodatno vpisala tudi na pedagoško-andragoško izobraževanje.
Vsem, ki se še odločate, priporočam, da se udeležite informativnih dni, saj dobite informacije s prve roke, spoznate dijake oz. predstavnike študentov, ambient, atmosfero … Super pa je, da se zavedamo, da se učenje nikoli ne konča, in da lahko z radovednostjo in vztrajnostjo odpremo ali ustvarimo marsikatera vrata.«
(Pripravila: B. Petelinšek, foto osebni arhiv anketirancev)