Frajhajmska godba odslej v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije

Frajhajmska godba s Šmartnega na Pohorju je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Ministrstvo za kulturo je vpis izvedlo sredi julija.

Gre za pomembno priznanje, saj so v registru zbrani najpomembnejši nosilci kulturne dediščine, pravi pobudnik oz. predlagatelj vpisa Srečko Štajnbaher. »Frajhajmska godba, ki bo čez nekaj let praznovala 200-letnico skorajda neprekinjenega delovanja v zelo specifičnem lokalnem okolju, si zasluži ta vpis v register. Ministrstvo je našo pobudo sprejelo in tako je zdaj v register vpisanih 121 enot, med njimi tudi Frajhajmska godba. Vpisana je kot 11. zapovrstjo pod godbeništvo. Godba je daleč naokoli izredno prepoznavna in ima izjemno dolgo tradicijo,« pojasni Štajnbaher in dodaja: »Gre za godbo v izjemno specifičnem okolju, kajti ostale godbe so nastale v nekih rudarskih industrijskih središčih, ta pa je nastala na osnovi delovanja glažut. Ko so glažute prenehale delovati, pa je godba ostala, in se po zaslugi družinske tradicije prenašala iz roda v rod. Preživela je vse družinske in druge vihre, vse do današnjih dni, in kot kaže sestava, bo verjetno delovala še naprej.«

O godbi
Društvo Frajhajmska godba danes združuje več kot 30 glasbenikov. Nastopajo na različnih lokalnih dogodkih in se udeležujejo srečanj godbenih zasedb doma in v tujini.
V predstavitvi dejavnosti v Registru pa med drugim izvemo, da sodi Frajhajmska godba med najstarejše godbe na Slovenskem: Začetki njenega delovanja segajo v leto 1827 in so povezani z ustanovitvijo “Stare Glažute” na Pohorju, katere ustanovitelj in lastnik je bil Hieromin Gurtler. Za delo v glažuti je najemal okoliške kmete, pa tudi steklarje iz Avstrije, Češke in Slovaške, med katerimi je bil tudi glasbeno nadarjen Simon Jurič češkega rodu, ustanovitelj in prvi vodja godbe. Članstvo v godbi je številna leta prehajalo znotraj družin. Od leta 2008 godbo vodi Matija Fifer. (B. P.)