Erik Vodenik; “Slovenske Konjice vidim kot mesto kreativnosti”

Erik Vodenik je tisti mladi arhitekt, ki so dosega uspehe na mednarodnih arhitekturnih natečajih za mlade.

Da boste arhitekt, ste se, kot pravite, odločili že v osnovnošolskih letih. A zdaj imate kar dva poklica. Kako to?
Po končani srednji gradbeni šoli nisem naredil sprejemnih izpitov na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, zato sem se vpisal na študij gradbeništva in ga uspešno zaključil. Takrat pa se je možnost študija arhitekture ponudila tudi na Univerzi v Mariboru, kjer sem bil na sprejemnih izpitih uspešen in sem se lahko posvetil še študiju arhitekture. Tako sem diplomirani inženir gradbeništva in magister inženir arhitekture.
Javnost vas je spoznala, ko ste skupaj z Aljažem Venkom postali štipendist sklada Likovnih prijateljevanj.
Štipendijo sem prejel zaradi tega, ker sem organiziral likovno-arhitekturne delavnice za mlade v konjiški in sosednjih občinah, pa tudi zaradi uspehov na študentskih tekmovanjih v arhitekturnem komponiranju ter uvrščanja mojih študentskih del na pomembne razstave doma in v tujini.
Z našo medijsko hišo NOVICE ste v mansardnem delu objekta zasnovali galerijo Likovnih prijateljevanj. Na kateri svoj dosežek ste še ponosni?
Sem pobudnik uličnega razstavišča za mlade v konjiškem Starem trgu ter revije za popularizacijo mladinske likovno-arhitekturne ustvarjalnosti. Prav tako sem podal zamisel za ustanovitev Kreativnega centra oziroma kulturno-podjetniškega inkubatorja v Slovenskih Konjicah. Omenil bi še idejo o izobraževalnem projektu, imenovanem: ARTI/TEK/TURNI POLIGON, ki naj bi ob finančni podpori konjiške občine zaživel naslednje leto. Poleg projektov sem velik izziv našel tudi na mednarodnih arhitekturnih natečajih za mlade arhitekte, ki sem se jih začel udeleževati.
Menda ste eden redkih mladih slovenskih arhitektov, ki se jih udeležujete?
Res je. Gre za tekmovanja v arhitekturnem komponiranju, na njih mladi arhitekti merimo kakovost lastnih idej. Ti natečaji so usmerjeni v iskanje novih možnosti za kakovostno bivanje ljudi v sodobnem času. Nizajo konkretne odgovore na najbolj aktualne bivanjske probleme; od ekonomskih in socialnih do okoljskih. Ti mednarodni arhitekturni natečaji so vzniknili leta 2013, v času gospodarske krize, svoj razcvet pa so doživeli leta 2016. Na enem od natečajev denimo smo iskali rešitve za postavitev razstavnega paviljona iz odpadkov. Na nekem drugem smo se lotevali odgovora na vprašanje, kako naj se mladi organizirajo, da bodo prišli lažje do službe oziroma do dela, ki je njihova strast in za katerega so talentirani. Eno od možnosti predstavljajo kreativni centri. Mesto Slovenske Konjice namreč vidim kot kreativno mesto.

Kakšne so možnosti, da tak kreativni center zaživi tudi v Slovenskih Konjicah?
Možnosti zagotovo so. Takšne kreativne centre v tujini poznajo. Predstavnike konjiške občine sem z idejo že seznanil, prvi odzivi so dobri. Kdaj in kje naj bi zaživel, pa še ne morem napovedati. Eno od možnih lokacij vidim v dvorcu Trebnik. Prepričan sem, da bi bil kreativni center tudi v našem lokalnem prostoru nadvse dobrodošel. Pripomogel bi k revitalizaciji konjiškega starega mestnega jedra, predvsem pa bi povezal mlade pri uresničevanju njihovih ustvarjalnih oziroma poslovnih zamisli. V kreativnem centru bi lahko mladi izmenjali informacije in izkušnje, ob tem pa pridobivali tudi novo znanje, saj v takšne kreativne centre pridejo predavati najrazličnejši strokovnjaki.
Na mednarodnih arhitekturnih natečajih za mlade arhitekte sodelujete zadnjih nekaj let. In vaše delo ni prezrto.
Tekmujem pri dveh organizatorjih natečajev – to sta: Young Architects Competitions in Bee Breeders. Udeležba na teh tečajih je precejšnja, na vsakem sodeluje okoli 800 mladih arhitektov iz različnih držav. Doslej sem sodeloval na desetih, v izbor najboljših se mi je uspelo uvrstiti trikrat. Uspeh sem dosegel že na prvem natečaju, ki so ga razpisali pri Young Architects Competitions, tema razpisa pa je bila Observatory Houses oziroma Opazovalnice neba. To je bil velik uspeh zame, pa tudi velik dosežek za mariborsko šolo za arhitekturo. Zato sem ta projekt nadgradil v magistrsko nalogo in tako tudi ostalim približal nove ustvarjalne možnosti. To magistrsko delo sem potem v sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor nadgradili v knjigo, ki je izšla pred kratkim. Njej naslov je Zvezdoglednice v italijanskem kraju Roccascalegna. To svojo knjigo bom februarja javnosti predstavil na Osnovni šoli ob Dravinji v Slovenskih Konjicah. Predstavitve se bodo udeležili tudi predstavniki založbe. (Intervju si v celoti preberite v današnjih NOVICAH)