Ivana Erker je članica društva že vse od njegove ustanovitve pred devetimi leti, v zadnjem letu pa tudi njegova predsednica. »Ko sem se pridružila, še nisem bila v pokoju.« Društvo danes šteje 70 članov, od tega jih je 7 v upravnem odboru. Ivano je funkcija predsednice društva sicer doletela »povsem nepričakovano«: ker ni bilo kandidatov in ker si po uspešnem zagonu društva ni želela, da to propade, se je odločila, da se poda v vodstvene vode.
Ivana pravi, da je bila vržena v vodo, saj jo je kmalu po dodelitvi nove funkcije čakala organizacija športnih iger za društva upokojencev s širšega Bistriškega , ki so se letošnje leto odvijale pri njih na Vrholah. »Dela ni bilo malo, povabljenih je bilo 150 ljudi.« Z zadovoljstvom se spominja, kako jim je s skupnimi močmi uspelo – naučila se je, da je potrebno vprašati in prositi za pomoč, ko je to potrebno. Od domačinov je prejela potrebovano pomoč, veliko jih je peklo pecivo, sadjarstvo Ozimič je podarilo nekaj pijače, njena 85-letna mama pa je pekla gibanice.
Erkerjeva vidi vizijo društva v medsebojnem druženju: »Tega nam danes manjka. Jaz bom delala predvsem na tem.« Tako so recimo pred meseci skupaj odšli v botanični vrt v Pivoli, v začetku decembra z vlakom v Ljubljano na ogled lučk in vožnjo z ladjico po Ljubljanici … Čez zimo pa namerava organizirati dogodke in predavanja skupaj z zdravstvenim domom, želi si mesečnih srečanj, v sklopu katerih bi jim prišli denimo meriti sladkor v krvi, različnih predavanj, posebej izpostavi delavnice o uporabi defibrilatorja, ki ga sicer imajo na domu krajanov, ampak potrebno ga je znati uporabiti … Razmišlja,da bi te mesečne dogodke razširila v čajanke, da po koncu delavnic oz. predavanj ne bi vsi odšli domov, ampak bi obsedeli ob čaju in pecivu ter bi čas namenili pogovarjanju drug z drugim.
Ivana ve, da so mrzli in pusti zimski dnevi lahko posebej naporni za vse osamljene in bolne, zato jim v prihajajočih mesecih nameravajo posvetiti posebno pozornost z obiskom na domu: »Meni se zdi, da to veliko šteje.« Pravi, da bolezen lahko prizadene vsakega izmed nas in »prej ko slej si na tej poti, nikoli ne reči, da se ti to ne more zgoditi«. Erkerjeva nasploh rada pomaga, ko nekdo potrebuje pomoč, se ne obrne stran, ostarelim domačinom je tako pomagala urejati že vse od birokratskih zadev pa tudi do osebne nege, kadar tega sami niso bili sposobni.
Veliko sodelujejo z lokalnim Turističnim društvom Vitica in krajevno skupnostjo Vrhole – Preloge: »Samo ko delujemo skupaj kot ena skupina, smo močni. V resnici pa se v vseh treh društvih pojavljamo isti ljudje.« Ivana je tako poleg društva upokojencev včlanjena tudi v turistično društvo, sodeluje pa tudi pri Rdečem križu. V Društvu upokojencev pa so včlanjeni tudi njena mama, mož, sestra in svak: »Na vasi je zelo dobrodošlo, da smo aktivni. Drugače opažam, da se samo voziš skozi vas, pozdraviš vaščane in greš naprej. Ljudje smo vendar socialna bitja in se moramo družiti.« (A. Sobočan)
Več o Ivani Erker pa v aktualni decembrski številki Bistriških novic.