Drago Padežnik s Stranic: “Mislim, da imamo celo največ tovornjakov na prebivalca v Evropi!”

Drago Padežnik. Je vsestransko aktiven Straničan, ki so ga letos nagradili z zlatim grbom občine Zreče. Je predan gasilec že skoraj 30 let. Zadnja leta predseduje straniškim gasilcem, aktiven je v upravnem odboru Gasilske zveze Zreče-Vitanje, udejstvuje pa se tudi v lokalni politiki. Je občinski svetnik in predsednik Krajevne skupnosti Stranice ter član številnih društev, od turističnega in kinološkega do športnega. Pravi, da ima dan dovolj ur, zato najde čas tudi za kolo in smuko.

Vse življenje že živite na Stranicah. Kako se spominjate svojega otroštva, kakšne so bile Stranice tedaj?
Res je, vse življenje sem že ponosen Straničan. Rojen sem bil na manjši kmetiji, kasneje smo si z družino tukaj ustvarili svoj dom. Stranice so bile že od nekdaj stičišče med občinami, med celjskim in konjiškim območjem. So kraj z bogato zgodovino in ta tradicija me že vseskozi spremlja. Tudi zdaj čutim, da smo nekakšen povezovalni člen na tem območju.

Kako se je kraj v tem času spremenil?
Veseli me, da se Stranice vseskozi spreminjajo, in to v dobro prebivalcev, saj se življenjski standard nenehno izboljšuje. Stranice so manjši kraj s 1.100 prebivalci in veseli me, da smo vsi, ki smo kdaj vodili krajevno skupnost, delali za dobro ljudi in se zavzeto lotevali projektov za skupno dobro.

Kakšen je vaš pogled na nadaljnji razvoj kraja? V kakšnem kraju želite živeti čez 30 let?
Želimo si ohraniti neokrnjeno okolje, zdravo in čisto pitno vodo, svoje gozdove. Tako bo naše bivanje tukaj še naprej kakovostno. Želim si, da bi vsi prebivalci naše krajevne skupnosti, tako v središču kot na najvišje ležečih kmetijah, imeli primerne pogoje za življenje.

Stranice so znane tudi kot gospodarsko precej močan kraj. Še velja, da imate največ tovornjakov na prebivalca v državi?
Ta podatek še drži, mislim, da imamo celo največ tovornjakov na prebivalca v Evropi. V kraju smo ponosni, da naši novodobni ‘furmani’ ohranjajo tradicijo dejavnosti prevozništva in so tudi zelo uspešni. Ponosni smo tudi na vsa druga podjetja, ki delujejo v kraju.

Na kaj pa ste vi najbolj ponosni v svojem kraju?
Na to, da nas vseskozi odlikuje pripadnost kraju, da smo pravi ‘lokal patrioti’, ki s ponosom povemo, da živimo na Stranicah. Veseli me, da s skupnimi prizadevanji delamo za skupni cilj, to je boljšo prihodnost za nas vse.

Danes ste zaposleni v podjetju GKN Driveline. Kako, kje vas je vodila vaša poklicna pot?
Po prvotni izobrazbi sem elektrotehnik. Po končani srednji šoli sem prve delovne izkušnje nabiral v podjetju Kostroj v Slovenskih Konjicah. Kasneje sem se zaposlil v tedanjem podjetju Atras, ki zdaj sodi pod okrilje GKN-a. Že od leta 1987 sem zaposlen v tem podjetju. Vmes sem dokončal tudi študij elektrotehnike.

Že leta 1993 ste vstopili v gasilske vrste. Katera intervencija vam je ostala najbolj v spominu in zakaj?
Težko bi izpostavil eno. Vsaka intervencija je po svoje specifična. Najtežje je, kadar so ogrožena življenja. V zadnjem obdobju gasilci veliko posredujemo v primerih zastojev srca, oživljamo z defibrilatorjem, kar zahteva precej dobre psihofizične sposobnosti gasilca.
Gasilstvo je način življenja. PGD Stranice ja manjše društvo, zato manj posredujemo v dogodkih, ki sodijo med pristojnosti večjih društev. Je pa bilo nedavno tudi 10 naših fantov na intervenciji na Krasu, tja so šli z velikim entuziazmom.

Gasilska društva so srce vsakega manjšega kraja, ki ‘pokonci držijo’ tudi družabno življenje. Je tudi na Stranicah tako?
Drži, predvsem v manjših krajih so to običajno osrednja društva. Poleg našega poslanstva, gasilstva, dajemo kraju še nekaj več. Delamo na prostovoljni bazi, delo za društvo nas povezuje in združuje. Kraju dajemo utrip.

Gasilci tudi zato, ker ste prostovoljci, ki delujete v svojem prostem času, uživate velik ugled med državljani.
Zagotovo. V zadnjem obdobju se je naš ugled še povečal. Toda obenem nam zaupanje, ki smo ga pridobivali čez leta, predstavlja tudi neko zavezo, da ga ohranimo. To od nas zahteva profe-sionalen odnos do občanov, do lokalne skupnosti.
Gasilci na Stranicah se približujemo 50. obletnici delovanja, ki jo bomo obeležili v letu 2028. Seveda so bili v tem obdobju vzponi in padci, toda društvo vseskozi številčno in organizacijsko raste s poudarkom na usposobljenosti. Trenutno imamo 148 članov, od tega je 50 mladih do 18. leta starosti. Sam društvo vodim od leta 2012. Moje vodilo je, da je treba spoštovati starejše gasilce, veterane, ki so društvo ustanovili, poudarjati delo z mladimi in delati na operativi. Vse tri segmente je treba združiti, da funkcionira, in to nam na Stranicah zelo uspeva.

Ali ljudje radi darujejo gasilskim društvom? S pomočjo donacij, pri pridobivanju teh ste se tudi vi osebno zelo angažirali, ste na Stranicah denimo izgradili prizidek h gasilskemu domu.
Ideje o izgradnji prizidka h gasilskemu domu na Stranicah so bile stare že kar nekaj let, k naložbi pa smo resno pristopili v letu 2015. Do leta 2019 smo projekt končali. Ena izmed nalog predsednika gasilskega društva je, da skrbi za pozitivni finančni tok. Če ima pri tem zaupanje krajanov in tudi gasilskih tovarišev, je to vsekakor lažje. Na Stranicah smo pri zbiranju donacij naleteli na veliko razumevanje prebivalcev in podjetnikov, zato smo naložbo, ki je bila vredna okoli 240 tisoč evrov, lažje speljali.

Kako ocenjujete položaj gasilcev v našem lokalnem okolju? Bi veljalo kaj izboljšati, spremeniti? Kaj menite o sistemu financiranja?
Boljši vpogled imam v naše ožje območje, torej zreško občino, in lahko trdim, da smo zadovoljni. Res pa je, da se gasilcem zadnje obdobje nalaga dodatne naloge, vedno več se pričakuje od nas. To zahteva kopico dodatnih izobraževanj, znanj, denarja, kar nam kdaj predstavlja kar velik izziv. Na ravni države bi veljalo izboljšati obstoječi sistem financiranja in bolj doreči pravila glede denarnega povračila udeležbe na intervencijah med delovnim časom, torej kadar mora gasilec zaradi intervencije zapustiti delovno mesto. Prav tako bi bilo treba na ravni države urediti nezgodna zavarovanja gasilcev za posredovanje v intervencijah.

Bi morali gasilci biti za intervencije plačani, ne le kadar gre za povračilo za odsotnost z dela?
Velika večina gasilcev želi, da še naprej delamo na prostovoljni bazi. Vsaj nikogar ne poznam, ki bi menil drugače. Po prostovoljstvu smo slovenski gasilci prepoznani v Evropi. V nekaterih državah so, ko so spremenili tak sistem, nastale težave.

Pozornost namenjate tudi gasilskemu podmladku.
Vesel sem, da je med nami kar 50 mladih gasilcev. V našem društvu z mladimi delamo sistematično, z ekipo dobrih mentorjev. Že od najmlajših let jim privzgajamo vrednote, kot so pro-stovoljno delo, pomoč sočloveku, delo za skupno dobro, ob tem pa se na gasilskih vajah naučijo tudi nekaj discipline.

Ste tudi predsednik nadzornega odbora zreškega Kinološkega društva. Vam je blizu tudi to področje? Imate tudi sami psa?
Že od leta 1992 sem član zreškega Kinološkega društva. Pred leti sem se s psom udeleževal tudi tekmovanj, sicer pa sem bil v določenih obdobjih bolj, v drugih pa nekoliko manj aktiven. Vseskozi pa imamo v naši družini pse. Trenutno imamo škotskega ovčarja, ki je zelo zvest član družine, in je vedno vesel, kadar se vrnem domov. (smeh)

Ob letošnjem prazniku Občine Zreče ste prejeli zlati grb občine. Kaj vam pomeni?
Priznanje mi pomeni veliko in ponosen sem nanj. Toda to ni le moje priznanje, to je priznanje vseh, ki smo in še skupaj delamo v tem lokalnem okolju, v krajevni skupnosti in društvih. To priznanje torej delim z vsemi. Moj življenjski moto je, da ni moč v posamezniku, moč je v timu.

Na kaj pa ste najbolj ponosni, na kateri svoj dosežek?
Težko bi izpostavil le en projekt, saj za vsakim uresničenim projektom stoji celotna skupina. Zadovoljen sem, če sem lahko član neke projektne skupine, ki si prizadeva, da nekaj izboljša. Sem pa posebej ponosen na prizidek h gasilskemu domu. Razumem ga kot neki povod za po-noven razcvet društva, kar se nam zdaj bogato obrestuje.

Tako vsestransko aktivni ste, da nas zanima, ali še najdete kaj prostega časa? Kaj počnete v prostem času?
Dan ima 24 ur in prizadevam si, da je delovnih med 12 in 16 ur, torej se čas najde. Treba je dobro organizirati svoj čas, začenši v službi, dobro načrtovati prosti čas in nekako se izide. Tako najdem čas tudi za šport, kolesarjenje in tenis poleti, pozimi pa smučanje. (N. K.)