Danijel Cvijić iz Poljčan je diplomirani inženir radiologije, zaposlen v UKC Maribor, ki se je pred tremi leti odločil, da postane biresonančni terapevt. Od nekdaj ga je vodila želja pomagati ljudem. V srednji šoli ga je navduševala anatomija in ker je želel razširiti svoje razumevanje fiziologije človeka in kako ta vpliva na delovanje človeka, se je odločil za študij radiologije. S svojim poklicem danes živi svoje poslanstvo o pomoči drugim: »Radiološki inženirji smo zelo pomemben del nativne medicine, ta nas tudi zelo potrebuje za lažje diagnosticiranje in nadaljnjo zdravstveno obravnavo. Brez nas bi se lahko nativna medicina vrnila v daljno preteklost mukotrpnih posegov.«
Danijela lahko najdemo na hodnikih UKC Maribor na Oddelku za onkologijo v Enoti za radioterapijo. Tam je pogosto priča pogovorom s težko bolnimi pacienti, kot so denimo pacienti z rakavimi obolenji. »Njihove iskrene besede so mi dali vedeti, kaj ljudje še potrebujejo poleg toplega dotika, nasmeha in dobre volje. Dolgotrajni postopki nativne medicine in pomanjkanje kadra žal pripelje veliko preventivnih osebkov do kurativnih in paliativnih bolnikov,« pojasnjuje Danijel. Po njegovih besedah bi nativna medicina in alternativne metode zdravljenja morale sodelovati in tako zmanjšati kurativo in povečati preventivo.
Pred leti se je z razkorakom med uradno medicino in alternativnimi metodami znašel tudi sam. Medtem ko mu je medicina za rešitev zdravstveni težav ponudila le invazvni operativni poseg, se Poljčančan s tem ni želel sprijazniti. Spoznal se je z bioresonanco in svoje težave rešil na alternativni način. Kmalu za to izkušnjo se je Danijel odločil opraviti izpite za pridobitev licence za opravljanje bioresonance. Spominja se, da je to metodo sprva predstavil sorodnikom kar v domači hiši, a v dveh mesecih so za to izvedeli številni Poljčančani, ki so si prav tako želeli poskusiti bioresonančni tretma. Zaradi potreb je odprl ordinacijo na Bistriški cesti v Poljčanah.
Pred vrati je jesen, ko je možnost obolenja za kakšno boleznijo še precej večja. Kaj lahko naredimo za preventivo? »Najslabše je, da ljudje ne prezračujejo dovolj bivalnih prostorov in tako kopičijo slabe energije, plesni, bacile itd., kar privede do bolezni. Velikokrat ljudje pretiravajo s preventivnimi prehranskimi dodatki, vitamini in minerali, in tako zmedejo ter polenijo telo, kar tudi privede to bolezni. Nobeno pretiravanje ni dobro,« pravi Danijel. Ključnega pomena so redna rekreacija, sprehodi, zabava in redni obroki.
Članek je v celoti objavljen v aktualni septembrski številki Bistriških novic. (A. S.)