»Šolstvo, zdravstvo in kultura so temelj vsega, brez njih se vse sesuje«, je v uvodu predavanja na II. OŠ Celje na temo ohranjanja človeških vrednot v času umetne inteligence uvodoma izpostavil dr. Dan Podjed, ugledni slovenski antropolog, sicer pa nekdanji učenec te šole. Nanizal je kopico zanimivih in uporabnih podrobnosti in podatkov ter v sebi lastnem slogu pokazal, kakšen pristop je potrebno ubrati, da slušateljem niti z hip ne popusti zbranost. Omenil je, da živimo v epidemiji osamljenosti, ko smo vse bolj povezani le še s 
tehnologijo, ne pa med seboj. »Kar tretjina najstnikov se pogovarja z raznimi spletnimi klepetalniki namesto s prijatelji, tudi v kritičnih trenutkih, ko morda razmišljajo o samomoru.« Odvisnost od tehnologije je strmo porasla v generaciji otrok, rojenih v obdobju 2010-2015, ko smo jim telefone in drugo tehnologijo predvsem za časa korone porinili v roke, zdaj pa ji je težko omejevati. »Ali menite, da bi razpečevalec drog svojemu otroku zjutraj dal mamilo in mu dejal, koliko ga lahko čez dan porabi?« Strokovnjaki ugotavljajo, da je povsem dovolj, če otrok prvi pametni telefon prejme, ko dopolni 14 let. Od slušateljev je Podjed skušal dobiti odgovor, kaj je digitalna preobrazba. Ni ga dobil, nato pa pojasnil, da mu na to vprašanje niso znali odgovoriti niti računalničarji, niti ljudje, ki so zaposleni na istoimenskem ministrstvu. Po njegovem telefoni ne sodijo v šole, saj s tem otrokom jemljemo možnost druženja, kot so ga imeli prejšnji rodovi, ki so prav v šolah spoznali prijatelje za vse življenje. Postreže s podatkom, da je v zadnjih dveh desetletjih dnevni čas druženja otrok s 150 upadel na vsega 60 minut. »Zaradi telefonov postajamo družba daljinskega upravljanja, knjig pa ne zmoremo več brati, saj je za to potrebno biti zbran. Statistika kaže, da kar 12 odstotkov odraslih telefon uporablja tudi med tuširanjem.«
- PŠ, foto PŠ