V Celju so danes zaključili prvo etapo nadomestne gradnje celjske bolnišnice. Od podpisu pogodbe z ministrstvom za zdravje je cena gradnje znašala 24 milijonov evrov, končna vrednost pa še ni znana. Kot je v izjavi za medije napovedal premier Robert Golob, bo vlada podprla gradnjo še drugih faz nadomestne gradnje celjske bolnišnice.
Golob je na slovesnem odprtju nove bolnišnične stavbe s heliportom napovedal, da bo vlada naredila vse, da se naslednji dve fazi nadomestne gradnje izpeljeta po načrtih. Dodal je, da morda sledi še kakšna.
Slavnostni govornik, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, je ocenil, da je celjska bolnišnica med epidemijo s covidom-19 odigrala pomembno vlogo v celjski regiji. Za ministra ni vse v prostorih, skupaj je namreč treba verjeti, da zmorejo. “Moramo investirati v zdravstvo, v ljudi, ne samo v prostore in opremo,” pravi Bešič Loredan.
Opozarja, da nas na področju zdravstva čakajo izzivi, ki niso majhni. Naloga ministrstva je, da se mit o tem, da se v zdravstvu nič ne da narediti, razbije, dodaja. Vodstvo celjske bolnišnice je pozval, da od ministrstva zahteva denar za nadaljnji razvoj bolnišnice. “Samo solidarnost nas bo pripeljala do javnega zdravstva v korist bolnikov,” je še dejal minister.
Kot je povedal vršilec dolžnosti celjske bolnišnice Dragan Kovačić, je novogradnja vitalen projekt za zagotavljanje nemotene zdravstvene oskrbe prebivalcev Celja in okolice za naslednjih 100 oz. 150 let. V sodobno urejenih prostorih bodo lahko bolnikom ponudili več zdravstvenih storitev, možen bo razvoj novih zdravstvenih metod in novih vej medicine, ki jih celjska regija doslej ni poznala.
Dejal je, da gre poleg prostorske in strokovne širitve tudi za pomemben signal vlade v smeri podpore policentričnemu razvoju medicinske stroke v Sloveniji ter podpore ustavno zagotovljeni enakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev vsem državljanom Slovenije. Z zaključkom celotnega projekta nadomestne novogradnje bo mesto Celje dobilo dokončno modernizirano in po sodobnih principih oblikovano bolnišnico, ki se bo lahko kosala z drugimi podobnimi centri na evropski ravni ter še naprej igrala vlogo regijskega garanta zdravstvene oskrbe bolnikov na sekundarni ravni, kot tudi veznega člena med ljubljanskim in mariborskim kliničnim centrom, s katerima bo sestavljala hrbtenico slovenskega bolnišničnega sistema, je pojasnil.
