Kultura. Zelo širok pojem, kajne? V kulturo štejemo marsikaj, tudi tiste stvari, ki jih morda na prvi pogled ne bi. In ravno ta instant kultura, kot nekateri imenujejo pop kulturo, naj bi pritegnila občutno več gledalcev in poslušalcev od klasične.
Pa vendar se nam, glede na več tisoč glavo množico, ki je na kulturni praznik obiskala celjske kulturne ustanove, ki so ob tej priložnosti na široko odprle svoja vrata, ni treba bati, da bi klasična kultura potegnila kratko.
Piše: Maja Horvat
Slovenija že od svoje osamosvojitve praznuje edinstven praznik, kulturni praznik – Prešernov dan, ko se po vsej državi dogajajo številne kulturne prireditve, podeljujejo priznanja za izjemne kulturne dosežke, muzeji in galerije pa brezplačno odprejo svoja vrata. Nič drugače ni bilo niti letos in zdi se, da so se Celjani odločili, da bodo tokrat kulturo slavili še bolj množično, kot prejšnja leta. To ti je bilo jasno takoj, ko si svojo glavo pomolil v znamenite hrame kulture, kjer se je po različnih razstaviščih celjskih muzejev sprehajalo več tisoč ljudi (četudi ne naenkrat), marsikateri radovednež je pokukal tudi v galerije, Celjani so brali in poslušali poezijo in prozo… skratka, knežje mesto je dihalo s kulturo in slavilo vse, kar kultura je.
Oba muzeja privabila več tisoč obiskovalcev
Letos je bil obisk Pokrajinskega muzeja Celje na kulturni praznik še večji kot lani. Muzej je obiskalo po grobi oceni preko 4000 ljudi. »Običajno si obiskovalci ogledajo oba dela muzeja, zanimali pa so se predvsem za vodstvo po razstavi Celeia – mesto pod mestom in po naši novi razstavi Od šivanke do zvezd – Savinja,« je povedala Andreja Klinc iz Pokrajinskega muzeja.
Tudi Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) je obiskalo nekaj čez 2700 obiskovalcev. »Težko izpostavim samo eno vsebino, ker so ljudje v bistvu krožili po vsem muzeju, lahko pa vseeno rečeva, da je največja gneča bila v Hermanovem brlogu in na naši stalni razstavi Živeti v Celju ter v Fotohiši Pelikan,« je povedala Katja Pur, ki je mojstrsko odvodila tudi ogled Starega piskra.
Stari grad Celje pa je obiskalo skoraj 2000 ljudi, od tega se jih je 100 odločilo še za tematsko kostumirano vodenje.
Skupaj so brali
V Osrednji knjižnici Celje je tradicionalno potekalo Prešernovanje s številnimi aktivnostmi. Celjsko literarno društvo (CLD) pa je v Celjski kulturnici organiziralo branje poezije ob kulturnem prazniku.
»Branje smo posvetili ljubezni, zato smo začeli s Prešernovimi gazelami. Prešeren se je prav v gazelah razvil v pristnega ljubezenskega lirika. Člani društva so brali svoje ljubezenske pesmi,« je povedala Mira Gorenšek iz CLD. Z branjem lastne pesmi o Prešernu pa je sodelovala tudi 92-letna, najstarejša članica društva CLD, Terezija Cvikl.
