Čas je, da posadimo grah

Grah je ena izmed najbolj priljubljenih zelenjadnic nasploh Včasih so uporabljali le suha zrna, podobno, kot danes jemo fižol, lečo, čičerko. Že dolga desetletja pa ga uživamo predvsem mladega. Najbolje je, če ga uporabimo takoj po pobiranju, saj se kmalu, ko strok utrgamo, začne sladkor v zrnju spreminjati v škrob.

Setve v marcu bodo dale pridelek že v maju, aprilske pa v juniju. Kasnejše setve nimajo smisla, saj grah ne mara vročine in potrebuje veliko vlage.

Grah je zelenjava zmernega podnebja in spada zato med tiste prve, ki jih lahko sejemo na vrt že v marcu. Ker je odporen na nizke temperature, bi ga lahko sejali na prosto pravzaprav že februarja. Vendar je takrat zemlja še prevlažna in zato velika možnost, da seme zgnije. Raje malo počakajmo, da se zemlja osuši in segreje in seme bo v takih razmerah hitreje in zagotovo vzklilo.

Za zgodnejši pridelek lahko poskusite s setvijo v lončke. Jogurtovi lončki bodo ravno prav veliki, da v njih posejemo 5 – 6 zrnc graha. Ne pozabite pred setvijo semena namočiti v zeliščno kopel. Za setev izberite dan za plod, v skrajni sili bo v redu tudi za cvet. In tako boste marca, namesto, da bi seme šele sejali, že posadili kupčke mladega graha. Skupinice po pet rastlin, ki rastejo v lončku, previdno s celo koreninsko grudo vzamemo iz lončka in posadimo na gredo. Razdalja med njimi naj bo 40 do 50 cm.

Nizki grah, ne potrebuje opore. Na gredici klasične širine 120 cm, je prostora za tri vrstice graha. Naredimo brazde. V vrsti naj so semena med seboj oddaljena 3 cm, ali pa posejemo na vsakih 6 cm dve zrni skupaj. Nizki grah sejemo tudi v skupinice in sicer po 5 semen skupaj. Med skupinami naj bo 50 cm razmika.

Za zaščito pred ptiči lahko za kratek čas pokrijemo grede z vejami, še najbolje s smrečjem. Vendar bodimo pozorni na vznik, takrat smrečje odstranimo, da ne zavira rasti nežnih rastlinic. Ko zraste grah kakšnih 10 cm, tla okoli njega zastremo z zastirko. Gredo lahko prekrijemo tudi z vrtnarsko kopreno. Ptiči ne bodo mogli do zrnc, zaradi višje temperature tal pa grah bolj zanesljivo kali in dozoreva dva tedna bolj zgodaj. Ko rastline zrastejo 20 cm, vrtnarsko kopreno odstranimo.

S semeni graha se zelo rade sladkajo miši. Da se tej težavi izognemo, semena prej nakalimo, saj ta za njih niso več zanimiva. Grah potrebuje stalno vlažna tla. In pogosto je prav suša krivec za skromen pridelek. Zato je zastirka še kako potrebna, v daljšem obdobju brez dežja, pa je nujno tudi zalivanje. Da bodo rastline imele dovolj vode, je še posebej pomembno, ko cvetijo.

Mlademu grahu bo godilo, če potresemo nanj nekaj lesnega pepela. Pepel bogati tla s kalijem, prav tako pa odganja polže, ki jim mlade in nežne rastlinice še kako gredo v slast.

Dobri sosedje graha so: zelje, brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, cvetača, kitajsko zelje, koleraba, kolerabica, repa, redkvica, črna redkev, zelena, sladki komarček, blitva, bučke, kumare, jajčevci, krompir, melone, lubenice, sladka koruza, solata, endivija, sladka koruza, špargelj.

Slabše pa bo rasel v bližini čebule, pora, paprike in paradižnika.

Stroki ne dozorevajo sočasno, zato jih redno pobiramo. Dozoreli stroki, ki jih ne poberemo pravočasno, niso več tako okusni, saj se sladkor začne spreminjati v škrob. S  sprotnim pobiranjem vzpodbudimo tudi tvorbo novih cvetov. Če so rastline mokre od dežja, s pobiranjem počakajmo, saj se v takem vremenu prenašajo glivične bolezni.