Bolezen modrikastega jezika je lani močno zdesetkala tudi populacijo muflonov na Boču. O razmerah je spregovoril Tomislav Kovačič iz Lovske družine Poljčane.
Kot poudarja, gre za eno najuspešnejših naselitev neavtohtonih vrst divjadi v Sloveniji. Mufloni imajo na Boču po več kot pol stoletja prisotnosti že »domovinsko pravico«. Z njimi upravljajo štiri lovske družine – Poljčane, Makole, Rogaška Slatina in Boč Podplat. Naselitev je bila izvedena pred 55 leti in predstavlja pomembno biotsko obogatitev območja. Bolezen modrikastega jezika pa je populacijo skoraj ohromila.
»Lani smo do novembra našteli približno 60 poginulih muflonov, verjetno pa jih je v resnici še precej več,« pravi Kovačič. V zimskem času je stanje še bolj očitno – nizke temperature in več kot pol metra debela snežna odeja zahtevata dodatno krmljenje, opaženi stalež pa je zelo nizek.
Gospodarska škoda za lovske družine
Lovske družine se zaradi množičnih poginov soočajo tudi z izpadom prihodkov iz lovnega turizma, ki ima pomemben multiplikativni učinek za širšo regijo. Kljub izpadu dohodka so obveznosti – zlasti visoke koncesnine – ostale enake. »Lov ni dejavnost, katere namen je dobiček, ampak ohranjanje divjadi v naravnem habitatu. A vseeno se vse začne in konča tudi pri denarju, kajti če ni prihodkov iz tega naslova, ne more lovska družina izpolnjevati svojih obveznosti iz naslova koncesije do države,« poudarja Kovačič.
Kaj storiti ob najdbi poginule živali?
Boč je zelo obiskan, zato na poginule živali naletijo tudi pohodniki. Kovačič poziva, naj vsak najditelj pogina to sporoči lovski družini. Lovci nato poskrbijo za odstranitev ali zakop trupla ter ga ustrezno evidentirajo v informacijskem sistemu.
Cepljenje divjih živali ni izvedljivo
Medtem ko se je začelo obvezno cepljenje ovc in govedi proti bolezni modrikastega jezika, cepljenje divjih živali – predvsem muflonov – trenutno ni mogoče. Kot pojasnjuje Tomo Kovačič, stroka za zdaj ne predvideva takšnih ukrepov. Muflon je izredno plaha divjad, ki se zadržuje v tropih, zato ga je že sicer težko uloviti, izvajanje cepljenja pa bi bilo skoraj nemogoče. »Gre za edino vrsto divjadi, ki je ni mogoče udomačiti. Cepljenje z izstrelki ali vabami bi bilo v takšnih razmerah izjemno zahtevno,« pravi Kovačič, poleg tega obstaja več sevov virusa.
Populacija pred velikim izzivom
Na širšem območju Boča je bilo spomladi običajno približno 300 živali. Letni odvzem, predpisan v dvoletnem načrtu Zavoda za gozdove, znaša 120 primerkov, kar je po Kovačičevih besedah za tako prizadeto populacijo pretirano in lahko ogrozi njeno dolgoročno reprodukcijo.
Lovci zdaj upajo, da so preživeli mufloni razvili vsaj delno imunost, ki bi spomladi lahko preprečila najhujše ponovne izbruhe. A negotovost ostaja velika: »Bolezen ne izbira – prizadene mlade, stare, močne in šibke živali. Upam, da je preostala populacija muflonov na Boču razvila vsaj nekaj odpornosti, da ponovni pojav bolezni spomladi ne bo tako usoden.« (B. Petelinšek)