Bistriški gimnazijec napisal najboljše ljubezensko pismo

Dejan Gavrić, dijak Srednje šole Slovenska Bistrica, je napisal najboljše ljubezensko pismo med slovenskimi srednješolci.
Dejan je dijak tretjega letnika splošnega gimnazijskega programa. Zmagal je v konkurenci 91 dijakov iz vse Slovenije, ki so se odzvali na letošnji natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi. Avtorji so letos pisali o ljubezni do svobode. Kot so še sporočili z bistriške Srednje šole, sta se odlično odrezali še dve njihovi dijakinji. Lana Prosenak je osvojila peto mesto, Julija Firer pa deseto mesto.

O natečaju
Dijaki so sodelovali na 9. natečaju za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Republiki Sloveniji, ki ga v dveh delih – za osnovnošolce in za srednješolce – razpisuje KD Josipine Turnograjske v sodelovanju z Občino Preddvor in Zavodom za turizem Preddvor.

Komisija o zmagovalnem pismu
Strokovna komisija je takole utemeljila svojo odločitev o izboru najboljšega pisma: »Dejanovo pismo je enotno navdušilo vse članice strokovne komisije. Vsebina ustreza navodilu – ljubezen do SVOBODE. Gre za pravo obliko pisma z izjemno bogatim in dodelanim besediščem. Veseli smo tudi, da prvič v devetih letih natečaja podelimo nagrado fantu.
Dejanovo pismo se iz izpovedi fantiča prelevi v izpoved mladeniča, ki pogreša otroštvo in vsa občutja, pripeta nanj. Pogreša svobodo, s katero je včasih živel, in brezskrbnost, saj o svobodi takrat ni razmišljal, a jo je poznal, se je takrat verjetno niti ni zavedal. Danes vsaka njegova beseda kriči o hrepenenju po svobodi. Avtor je na papirju utelesil občutja mnogih mladostnikov, ki jih ne zmorejo ali ne znajo ubesediti in so zato neslišani. Kritično se ozira na navade sodobnih družb in pritajeno, a z vsako besedo opozarja, da je otroškost pomembno ohraniti.
Dejan je tako Svobodi napisal nadvse simpatično ljubezensko pismo, nagajivo, igrivo, preprosto otroško, ko je bil drugošolec, in drugo, globoko razmišljujoče z vidika najstnika. Opaža absurd med tem, kako si je kot otrok želel biti odrasel, zdaj pa, ko je na pragu odraslosti, ugiba, da to ni to, kar si je želel. Vseeno zna ceniti drobne stvari v življenju in jih vedno znova išče v smislu svobode.«

V nadaljevanju lahko preberete nagrajeno pismo:

Opomba pred branjem za tiste, ki jim primanjkuje domišljije
Koncept pisma je fantkova interpretacija svobode AD 2010. Predstavlja si jo v obliki namišljene osebe. Danes je najstnik v poznih letih, ki se prične ‘soočati’ z življenjem. Kakšna je njegova predstava svobode danes?

Ime: Tvoj prijatelj D
Naslov: Moja soba
Kraj in pošta: 2310, Slovenska Bistrica                               Slovenska Bistrica, 1. 9. 2010

Ime: Moja prijateljica S
Naslov: Moja soba
Kraj: Ne vem

 

Zadeva: Pismo
Zdravo, S!
Pišem ti, saj te pogrešam in mislim, da morava ogromno nadoknaditi. Mami mi je prepovedala, da se druživa, ker bojda nisi resnična. Rekla je, da sem si te izmislil. Ampak ni res. Vem, da ni!
Kakor koli, danes sem začel obiskovati drugi razred osnovne šole. Imam zelo prijazno in lepo učiteljico, prav tako imam kar 28 novih sošolcev. Mislim, da bomo super prijatelji! Danes smo med odmorom igrali nogomet. Fantje proti puncam, seveda. Bum bam! Veš, kako smo jih premagali! Niti enega gola niso zadele! Potem smo šli na malico. Jedli smo sirove štručke in pili pomarančni sok. Jutri pa imamo za malico hamburgerje. Komaj čakam, S!

Po malici smo vsi dobili rutice in plišastega medvedka. Mojemu je ime Beni. Poimenoval sem ga po svojem psu Benčiju. Moja soseda ima tudi kužka Bobija. Deklica, ki sedi pred njo, pa nima psa, saj ima kar tri brate in doma nimajo prostora za domačo žival. Poleg nje sedita dvojčka iz Egipta. Pri malici sta mi rekla, da se bomo šli peljat po Nilu. Zraven njiju pa sedi deček iz Turčije. On je zelo skop z besedami in se ne druži veliko z nami. Imamo tudi razrednega hrčka. Ime mu je Benjamin. Učiteljica nam je rekla, da mu je tako ime, ker je njegova mamica imela deset otrok in on je bil deseti, najmlajši.

Danes sem spoznal toliko novega, S. Upam, da bova tudi midva lahko potovala po svetu tako kot moji sošolci. Mogoče se bova lahko igrala tako kot prejšnji teden. Se spomniš? Po travniku sva lovila metuljčke in štela oblake. Potem nama je moja mami skuhala kakav in sva ob kaminu gledala Smrkce na kanalu Slovenija 2. Upam, da se bova vedno tako zabavala, S!

Lp
Tvoj prijatelj D! ♥

PS: Ali imajo moji sošolci tudi svojo S? A se boš igrala z nami jutri na igrišču? Kako si se pa ti imela danes? Ne pozabi mi pisat!

 

Ime: DG
Naslov: Ulica Svobode 7
Kraj in pošta: 2310, Slovenska Bistrica                               Slovenska Bistrica, 1. 9. 2020

 

Ime: S
Naslov: Moje misli leta 2010
Kraj: Slovenska Bistrica

Zadeva: /
Spoštovana S!
Kot vidiš, nama čas ni dobro del. Ne vem, ali je kriva moja puberteta ali je treba kriviti svet. Morda celo kombinacijo obojega. Počutim se, kot da sem tisti trenutek, ko sem stopil v čevlje z vezalkami, sočasno izgubil stik z realnostjo. Najhuje je, da tisto, kar sem poznal prej, sploh ni bila realnost. Pravijo mi, da vstopam v svet odraslih. Govorijo mi, za koga moram voliti, kateri faks in avtošolo naj obiskujem, kje naj se zaposlim … Draga S, če je to realnost, potem si želim, da nikoli ne bi odrastel!

Iz dneva v dan ugotavljam, da je vse drugače. Midva sva drugačna. Pred desetimi leti sva letala po igrišču in štela zvezde na nebu. Se spomniš teh dni? Se spomniš, kako sva ob kakavu sestavljala legokocke in risala figure iz črt? Najboljši spomini, moja S! Ampak … Očitno le spomini. Stojim pred ogledalom in se sprašujem, kaj sva postala. Največja želja vsakega desetletnika je ‘biti odrasel’. Biti velik in ‘odgovoren’ z njihovimi besedami; biti ‘kul’ z otroškimi besedami. Sedaj je odraščanje zadnja stvar v mojem umu. Vse bolj sem prepričan, da je to samo krinka, s katero naše čiste ume kolonizirajo problemi, kot so davki, položnice, služba, volitve itd.

Ampak to žal ni vse, S! Poleg težav, s katerimi se soočamo kot posamezniki, so tukaj še globalni problemi, ki jih nikoli ni bilo in verjetno jih tudi ne bo konec. Če si sledila dogajanju po svetu, zagotovo veš o protestih za rasno enakost v Ameriki, verjetno si tudi slišala o zvezi LGBTQ in o njihovih težavah v družbi. Naj raje sploh ne omenjam novega virusa COVID-19 in ukrepov, ki smo jih zaradi njega sprejeli.

In to, moja draga S, to je za ljudi svoboda. Zanje so dejstva, da delajo osem ur na dan za minimalno plačilno listo, da imajo streho nad glavo in cesto, po kateri hodijo, pomen svobode. Če se temu reče svoboda, potem me raje obglavite. Za kakšno ceno lahko rečem, da sem svoboden? Vsi cilji, ki sem jih imel kot otrok: biti astronavt in superjunak, biti bogat, biti najmočnejši in največji …, vse se razblini v trenutku in se zamenja z ‘realnostjo’. Prosim, vrni se iz skrivališča, S.

Imam vsaj kanček sreče, da živim v Sloveniji. Smo tiha žepna državica, kar posledično zmanjšuje nevarnost in pojavljanje kriznih žarišč. Prav tako nam omogoča nemoteno življenje. Vsaj naj bi nam … Zaenkrat je edina ‘kriza’ v mojem življenju šola. Zapor, ki se ga prostovoljno udeležujem, saj si brez njega ne bom mogel ustvariti življenja in z njim svobode. Jaz in moje pero se boriva proti legijam testov in centurijam ustnih zagovorov. Ta sveti prvi september se je spremenil iz nogometa na travniku in sirovih štručk v prolog mučenja in dresiranja možganskih celic. Iz ocen s smeškoti smo prešli na krvoločni sistem petih številk, ki nas urejajo v sistem najprilagodljivejših proti tistim, ki svojih talentov ne odkrijejo sedeč nasproti A4-listu in časovni omejitvi petinštiridesetih minut.

Kje so časi, ko sva se z Benčijem sukala po jasah in ko smo za domačo nalogo risali metuljčke? Osnovna šola mi predstavlja najlepše spomine, S. Prenočitve pri dvojčkih iz Egipta, ko smo se igrali faraone, in telovadba, ko so naše majhne glave obdajali turbani iz brisač … Ali pa odmori, ko nam je gospa učiteljica kazala slike iz svojega otroštva in se z nami igrala družabne igre. Tega žal več ni. Čas nas je postavil na druge konce sveta in nam pustil le spomine. Govori se, da sta se dvojčka preselila nazaj v Egipt, saj sta izgubila babico v Kairu. Deček iz Turčije naj bi obiskoval popravni dom, učiteljica iz osnovne šole pa se preživlja od svoje pokojnine.

Zakaj sem jaz na boljšem kot oni, S?
Ali oni niso imeli svoje S, ko so odraščali?
Ali oni niso bili ‘svobodni’?
Zakaj sem jaz svobodnejši od njih in kako je to možno, S?

Iz popolnega otroštva in družbe prehajam v popolno ‘neznanstvo’ tistega, kar mi življenje še ponuja. V šoli sem se učil o tem, S. To naj bi preučevala stroka psihologije. Pravijo, da si ljudje pojme, kot so svoboda, ljubezen, sreča in še marsikaj , drugače interpretirajo. Bojda obstaja več tipov osebnosti, ki si stvari različno razlagajo. Meni so rekli, da me obdaja melanholija in da vidim svet skozi oči potrtega posameznika in pesimista. Moj odgovor je bil: »Počakajte še deset let, pa se Vaše mnenje ne bo razlikovalo od mojega!«

Nimam več črnila, S, zato končujem to pismo in te prosim, da se nehaš skrivati in mi bežati. Potrebujem te!

Lp
Tvoj stari prijatelj D

PS: Ti si najboljša stvar, ki se mi je pripetila v življenju. Čeprav ti tega ne povem dovolj pogosto, vedi, da si brez tebe ne predstavljam življenja in da ljubim vsak trenutek, preživet s teboj! Se slišiva čez deset let!

 

Oglas