Mož petih različnih državnih ureditev in sedmih denarnih valut. Častitljivih devetdeset jih je doživel, pa je še pokončen gospod, ki je še vešč olike stare šole, poln energije in življenjskega optimizma.
Alojz Zeme iz Loč, družinski človek, razpet med tujino in domovino, inovator in konstruktor varilnega robota. V začetku leta je slavil 90. rojstni dan. Živi v Ločah. Z družino ga je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja iskanje boljšega zaslužka vodilo na sever Nemčije, v Essen, a po upokojitvi sta se z ženo Helgo vrnila domov. Ob pomoči hčera z družinami še vedno vestno skrbita za hišo in urejeno okolico.
Alojz, iskrene čestitke ob vašem častitljivem jubileju. Rodili ste se v zimi 1935 na Lipoglavu. Kakšno je bilo vaše otroštvo?
Zelo zanimivo. Starša sta naju s sestro naučila delati, a smo imeli čas tudi za igro. Moj oče je bil kletar na obsežnem posestvu grofa Poseka in delal je tudi zidarska dela. Naš dom je bila graščakova lastnina in po vojni smo se morali izseliti. Nazadnje smo stanovali na Penojah.
Svojo poklicno pot ste začeli v podjetju v Zrečah. Kaj vas je potem vodilo, da ste se odločili za delo v tujini?
Kot strojni ključavničar sem delal v Uniorju, a zaslužek ni zadostoval za cilje, ki sva si jih z ženo Helgo zastavila.
Poročila sva se leta 1961 in si v Ločah želela zgraditi hišo. Ker posojila nisva dobila, me je prijatelj prepričal, da se mu pridružim pri delu v Nemčiji. Žena je zaradi rojstva hčere Tatjane začasno še ostala v Ločah, druga hči Barbara pa se je rodila v tujini. Naša družina se je v tujini večkrat selila, a srčno radi smo se vračali v Loče.
V Essnu ste polnih 37 let bili zaposleni pri enem delodajalcu, in sicer Uhrhanu Schwillu.
Bili ste pa tudi ustvarjalec, inovator in konstruktor varilnega robota. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko tehnologija še ni bila tako v razcvetu, je bilo to res nekaj izjemnega.
Res je. Varjenje cevi za naftovode je bilo primitivno ročno delo z možnostjo velikih napak. Rešitev sem našel v izdelavi daljinsko vodenega robota za natančno varjenje velikih naftovodnih in plinovodnih cevi, tudi od znotraj. Delali smo za Indijce, Skandinavce, Arabce, Ruse, Afriko, Azijo … Zanimivost je tudi to, da smo varilni stroj najprej izdelali, nato so ga pa naši inženirji premerili in narisali načrt. Seveda je bilo še veliko različnih inovacij, ki so pripomogle k uspešnosti podjetja.
(Majda Labotar)
Celoten pogovor preberite v tiskani številki lokalnega časopisa NOVICE.
