Avgusta bo minilo leto dni, odkar je Aleš Jelenko prevzel vodenje konjiške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Večkrat nagrajeni pesnik, ki piše tudi prozo in fotografira, idejni vodja literarnega festivala Spirala, nekdaj trener in igralec futsala, z družino živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah. Med glavnimi cilji, ki si jih je zadal ob prevzemu konjiškega JSKD, je v ljubiteljsko kulturno dejavnost privabiti več mladih.
Vrsto let ste že uveljavljeni na kulturnem področju. Verjetno vam je bila kultura že od nekdaj blizu?
Moje ustvarjanje se je začelo v srednješolskih letih; nekje v tistem času se je začela prepletati ljubezen do fotografije in literature. Torej se je zgodba začela pred približno dvajsetimi leti. Težko bi pa govoril o nekem točno določenem sprožilnem momentu; bolj je šlo za gradnjo, proces, za razvoj neke ideje, želje, interesa. Pri fotografiji sem potem nekako zavestno ostal na ljubiteljskem nivoju, pri literarnem ustvarjanju pa sem pred kakšnimi desetimi leti ta prag prestopil in se z njo začel ukvarjati (pol)profesionalno, če lahko temu rečeva tako.
Ste idejni vodja literarnega festivala Spirala. Kako je festival po vaše vplival na lokalno, pa tudi širšo literarno skupnost?
Vsekakor festival ne bi nastal, če v Splošni knjižnici Slovenske Konjice ne bi imeli posluha za idejo. Tako da bi se na tej točki zahvalil direktorici Renati Klančnik, ki je takrat idejno zasnovo podprla. Brez neke javne institucije v ozadju tak festival (z revijo) ne more o(b)stati. Še večja zahvala pa gre vodji knjižnice, Ani Miličevič, ki skrbi za to, da projekt teče naprej. Vsi skupaj (z uredniškim odborom) pa bomo še naprej vztrajali pri kvalitetnih gostih in kakovostni literarni reviji.
Dejstvo je, da med Mariborom in Celjem ni bilo neke literarne scene, še manj literarne revije, ki bi združevala ustvarjalce. No, to smo zdaj dobili in upam, da se bo Spirala še dolgo vrtela. Takšen projekt lokalnemu okolju ne ponuja le dogodka, pač pa ga tudi izobražuje; dejstvo je, da večina ljudi nima stika s sodobno slovensko literaturo. Tako pa jim ponujamo uvid v osrčje sodobne literarne produkcije. In to ni tako nepomembno. Jezik se namreč spreminja, gnete in ustvarja na novo, zato je pomembno lokalni skupnosti pokazati, kaj se dogaja z njim, kakšni literarni teksti nastajajo dandanes. Še bolj pomembno pa je to za mlade ustvarjalce; v razumevanju literature se namreč ne smejo zakoreniniti v 19. ali 20. stoletju. Slogovno in tehnično je to že »passe,« zato je pomembno, da imajo stik z »živim jezikom.«
Pred slabim letom dni ste prevzeli vodenje konjiške izpostave JSKD. S kakšnimi cilji, s kakšno vizijo?
Mislim, da bosta bistvena izziva sedanjosti in prihodnosti predvsem dva. Prvič – treba bo 
navezati stik z mladimi, jih angažirati oz. vključiti v projekte JSKD. Že kar nekaj let je viden trend upadanja mladih v dejavnostih (ljubiteljske) kulture oz. delovanja znotraj kulturnih društev. Zato sem se že lani takoj po prihodu povezal z Gimnazijo Slovenske Konjice in Mladinskim centrom Dravinjske doline.
Mislim, da je nujno, da stopimo skupaj in najdemo skupne točke, ki omogočajo sodelovanje in mladim omogočajo vpogled v kulturno sfero. Na ta način bomo zagotovo pridobili nekaj mladine k soustvarjanju naše kulturne krajine.
Drugič – kar precejšnja težava je starostni razpon kulturnih društev v Sloveniji. Predvsem gre za starejšo generacijo brez neke večje baze članov srednje generacije. In tukaj lahko v naslednjem desetletju nastanejo kar velike težave, saj enostavno ne bo več ljudi, ki bi lahko prevzeli vodenje društev. In tukaj predvsem apeliram na naša društva, da čim bolj odprejo vrata za nove člane/članice, morda tudi spremenijo/posodobijo način delovanja in se s tem približajo mlajšim generacijam. Brez njih namreč dolgoročno ne bo šlo.
Intervju je v celoti objavljen v lokalnem časopisu NOVICE.
(NK)
