Adrijana Hren Visenjak: »V vsakem otroku je zlato, le najti ga je treba«

Adrijana Hren Visenjak je že v otroštvu trdila, da bo opravljala delo medicinske sestre in danes ve, da je bila odločitev pravilna. Kot višja diplomirana medicinska sestra dela v zasebni pediatrični ambulanti Damirja Dabranina v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice.

Kako ste? Je epidemija novega koronavirusa zelo zaznamovala vaše življenje?
Dobro sem. Hvala bogu, da so moji domači zaenkrat zdravi. Spomnim se, da sem pred uvedbo epidemije pri nas po medijih pozorno spremljala okužbe po svetu, a se mi je takrat zdelo, da to ne bo nek velik problem v Sloveniji. Da ga bomo moda celo zaobšli. Potem pa šok! Najhuje je bilo prvi teden, saj sem potrebovala čas, da sem dojela in sprejela, kar se dogaja. V trenutku se je vse spremenilo. Priznam, da me je bilo strah. Spremljala sem novice, prebirala znanstvene članke, googlala, razpravljala s sodelavci … So prišli tudi trenutki, ko me je popadla panika, kaj če jaz ali pa kod od mojih zboli za koronavirusom? Zavedala sem se, da sem zaradi svoje službe bolj izpostavljena okužbi, in sem se bala, da bom okužila še svoje domače. Zato lahko re-čem, da je korona spremenila moje življenje, saj sem pridobila nove navade in drugačne vrednote.
Kot višja diplomirana medicinska sestra delate v zasebni pediatrični ambulanti Damirja Dabranina v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice. Je to vaša prva služba?
Ja. V tej ambulanti sem se zaposlila takoj po končanem šolanju. Sicer pa sem že med šolanjem pridobivala izkušnje v Splošni bolnišnici Celje, Lambrechtovem domu in konjiškem Zdravstvenem domu. V času moje porodniške je bila na babiškem obisku patronažna sestra Anica in mi je povedala, da zdravnik Dabranin išče diplomirano medicinsko sestro. Sprva sem bila nekoliko zadržana, saj je bil sin star komaj 6 mesecev. A sem po pogovoru z zdravnikom Dabraninom in domačimi predčasno zaključila porodniško in pričela s pripravništvom, zatem sem se redno zaposlila in tako sem zaposlena v tej ambulanti že skoraj 14 let.

Je bilo tako, kot ste si predstavljali svoje delo med študijem in takrat, ko ste se odločali za ta poklic?
Priznam, da so obili začetki težki. Nikoli ne bom pozabila prvega samostojnega delovnega dne, bilo je 8. januarja leta 2007. V tistem času sva se z zdravnikom Dabraninom vsak ponedeljek vključevala v službo nujne medicinske pomoči (NMP) in tako sva delala v dežurni ambulanti. Pokala je po šivih od številnih bolnikov. Brez prestanka sva delala od 13. ure do 20. ure zvečer. Niti na stranišče nisem upala iti. To je bil res izjemno stresen delovni ritem. Zvečer sem bila zelo utrujena. Ampak veste, ali splavaš ali potoneš. Na srečo sem splavala. In plavam še danes. (smeh)
In menda ste že kot dekletce govorili, da boste medicinska sestra …
Res je. V otroštvu sem pri svoji zdravnici občudovala medicinsko sestro Regino, kako je opravljala svoje delo. In takrat se je v meni prebudila želja, da bi tudi jaz delala v zdravstvu. Po končani srednji zdravstveni šoli sem oklevala med poklicem diplomirane babice ali diplomirane medicinske sestre. Odločila sem za slednjo možnost. Toda moje delo je zelo povezano z delom babice, saj imam veliko opravkov z dojenčki in malimi otroki.
Ste imeli kaj primerov okuženih z novim koronavirusom?
V naši ambulanti smo ravno te dni imeli primer enoletnega otroka, pri katerem je bila potrjena okužba z novim koronavirusom. Že pred časom pa smo pri 13-letniku zaznali blage simptome. Med odraslimi pa je bilo okužb s covidom-19 kar nekaj, tudi v hujši obliki, zato so bili hospitalizirani.

Mnogi vas hvalijo, češ da ste vedno pozitivno naravnani, tudi ko je v ordinaciji gneča. Kako vam uspeva?
Hvala. Lepo je to slišati. Veste, včasih je kar težko. Ljudje smo različni. Vsem pač ne moreš ugoditi. Ker imam rada svoj poklic, sem popolnoma predana svojemu delu. Vedno se poskušam vživeti v vlogo bolnika. Za dobro komunikacijo je ključen iskren dialog. Trudim se, da vsak bolnik prepozna mojo dobro namero, pripravljenost in razpoložljivost takrat, ko me potrebuje. Že stara modrost pravi, da je smeh pol zdravja in da je težave lažje premagovati v sproščenem vzdušju.

(Intervju si v celoti preberite v jutrišnji tiskani izdaji NOVIC)

Oglas