Andreja Cepuš je avtorica in podjetnica. Vodi delavnice, programe in dogodke, ki spodbujajo avtentično voditeljstvo, žensko energijo, osebno rast ter trajnostno povezanost s sabo in z naravo. Leta 2023 je napisala knjigo Vrt ljubezni, v kateri predstavlja enajst rodovnih posestev na Slovenskem.
Sprašuje: Maja Horvat
Foto: Osebni arhiv
Kako prijazno je Celje do ženskih podjetnic?
Zdi se mi, da vedno bolj. Zadnje čase namreč v Celju vznika kar nekaj žensko-podjetniških iniciativ in druženj. Inkubator Savinjske regije ima program, namenjen ženskim podjetnicam, OOZ Celje aktivno povezuje obrtnice in podjetnice ter skrbi za mreženje, pa tudi nekaj drugih organizacij vse pogosteje organizira kakšne povezovalne dogodke ženskega podjetništva v naši občini. Seveda pa verjamem, da je potencial ženskega podjetništva še večji in ga lahko ob dobrem hranjenju ter mestni podpori ponesemo še stopnjo više.
V knjigi Vrt ljubezni opisujete zgodbe ljudi, ki živijo v tesni povezanosti z naravo in ohranjajo starodavne vrednote celostnega življenja. Zakaj se vam to zdi pomembno?
V knjigi Vrt ljubezni sem zapisala zgodbe ljudi, ki ustvarjajo t. i. rodovna posestva. Elementi takšnega posestva so vrt, sadno drevje, gozd, ribnik, čebele, živa ograja posestva ter rodovno drevo, ki s svojimi koreninami tu zbira moč prednikov in jo skozi deblo pošilja v krošnjo, ki pomeni potomce. S tem se spet vzpostavlja vez od izvira do izvira in povračajo moči v našo bit. En hektar takšnega posestva naj bi bil zmožen preživeti eno družino. Mislim, da to pove vse. Povezava z naravo nas spomni, kdo v resnici smo, da je vredno ustvarjati, za kar smo bili ustvarjeni. To se mi zdi izjemnega pomena, ker je to edini način, da na svetu spet vzpostavimo mir, ravnovesje in v naša srca vrnemo radost.
Če bi se opisali z naravnim pojavom, katerega bi izbrali in zakaj?
Dobro vprašanje! (smeh) Morda bi se v tem trenutku lahko primerjala z vulkanom. (smeh) Čeprav izgleda na ven tih in miren, v njem brbota ognjena narava. In ta, ko jo znamo pravilno dozirati na površje, pomeni živost in strast do življenja samega.
Imate morda najljubši zvok?
Zvok škržatov v borovem gozdičku ob morju je zame vedno znova čisti balzam za dušo in telo.
Kateri letni čas imate najraje?
To pa težko rečem. Zdi se mi, da v zadnjem obdobju vse bolj uživam v poletju. Morda zato, ker ne potrebujem toliko slojev oblačil, ker lahko hodim v japonkah in ker se ritem življenja rahlo upočasni in prelevi v prijetne poletne večere. Čudovita je tudi pomlad, ko vse vzbrsti in ozeleni in zacveti, pa zima, če je polno bela in se vzpostavi v zraku posebna tišina. Pa jesen je tudi čudovita v svojih barvnih različicah …
