Občina Poljčane je v začetku junija obeležila 20 let delovanja. Ob tem prazniku in ob približevanju konca štiriletnega mandata, saj bodo jeseni lokalne volitve, smo se pogovarjali z županjo Občine Poljčane dr. Petro Vrhovnik o dosedanjem delu, ključnih projektih in izzivih prihodnosti.
»Dvajset let občine je pomemben mejnik, ki ga praznujemo s ponosom in hvaležnostjo do vseh občank in občanov, ki soustvarjajo našo skupnost. V tem času smo skupaj gradili občino, ki temelji na sodelovanju, razvoju in povezanosti. Letošnje praznovanje je priložnost za zahvalo vsem generacijam, hkrati pa tudi pogled naprej v nadaljnji razvoj,« je poudarila županja.
Na vprašanje, ali se bo na jesenskih volitvah ponovno potegovala za županski mandat, Petra Vrhovnik odgovarja, da odločitev še ni sprejeta. »Iskreno povedano, še nisem odločena. V teh štirih letih smo naredili veliko dobrega, ponosna sem predvsem na urejeno primarno zdravstvo, vlaganja v šport in društva ter v povezovanje med ljudmi. Menim, da se čuti en bolj pozitiven utrip v kraju. Po drugi strani pa me žalosti, da v občinskem svetu vsi ne razumejo razvojnih procesov, kar vpliva tudi na mojo odločitev,« je dejala.
Spremembe v kraju
Med najpomembnejše spremembe v mandatu županja uvršča večjo dostopnost občinske uprave in intenzivno vlaganje v skupnost. »Odnos do ljudi, dostopnost – to je zelo pomembna sprememba. Poleg odprtosti do ljudi smo ogromno naredili v kraju, predvsem smo odstranili več dotrajanih in tudi nevarnih starih objektov, kot sta kinodvorana in provizorij. Veliko smo vlagali v društva. Vedno bom zagovarjala, da je vlaganje v ljudi najpomembnejše. Ko je skupnost povezana, tudi morebitne infrastrukturne pomanjkljivosti lažje prenese,« je dodala.
Zdravstvo in naložbe
Med ključnimi dosežki izpostavlja urejeno primarno zdravstvo, ki je po njenem mnenju ena največjih pridobitev mandata. »Veliko občin se danes sooča s težavami in s pomanjkanjem zdravnikov na primarni ravni. Mi pa smo uspeli zagotoviti stabilno primarno zdravstveno oskrbo. Poleg tega smo pridobili še dodatnega 0,88 tima, tako da bomo v kratkem šli v novi razpis koncesije – s tem pa bomo v Poljčanah dobili še dodatnega zdravnika. To je res velik mejnik.
Poleg tega smo izpeljali velike investicije – v športno igrišče, urejen športni park, urbano opremo, gugalnico za gibalno ovirane osebe, uredili smo fitnes na prostem v Studenicah, ogromno se je investiralo v cestno infrastrukturo …Uvedli smo tudi participativni proračun, kar je občanom omogočilo neposredno sodelovanje pri projektih. Tudi tukaj se je pokazalo, da si ljudje želijo vplivati na porabo proračunskih sredstev in predlagajo svoje projekte,« je pojasnila. V tem letu si prizadevajo še odkupiti večje stavbno zemljišče za gradnjo individualnih hiš za mlade družine.
Dodaja, da so številni projekti že pripravljeni v obliki dokumentacije, kar bo znatno olajšalo delo prihodnjemu vodstvu.
Bazenski načrt
Eden od odmevnejših projektov zadnjega obdobja je načrtovani bazenski kompleks. Pod tem imenom so na občini pripravili ambiciozen idejni projekt. Gre za zemljišče (območje nekdanjega bazenskega kompleksa) v bližini doma dr. Jožeta Potrča, kjer bi pridobili več kot 3000 m2 uporabnih površin. Po projektu bi pridobili 15 stanovanj za mlade družine, 45 varovanih oziroma oskrbovanih stanovanj, 750 m2 poslovnih prostorov in več kot 140 parkirnih mest. Kompleks bi zajemal tudi bazen in butični hotel s prostorom za okvirno 50 gostov.
Kot pojasnjuje županja, je trenutno v teku sprememba Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), takoj po njegovem sprejetju bo stekel postopek pridobivanja preostale potrebne dokumentacije in na koncu izvedba. »Realno pa v letošnjem letu ni pričakovati začetka gradnje zaradi dolgotrajnih postopkov,« je pojasnila.
Bi izvedba takega razvojnega in investicijskega projekta občino Poljčane lahko umestila na zemljevid bolje razvitih občin? »Vsekakor,« potrjuje Petra Vrhovnik: »Vsak razvojni projekt pripomore k boljši razvitosti občine, trenutno se občina okvarja predvsem z velikim številom dotrajanih občinskih stanovanj, nimamo pa kaj ponuditi mladim, da bi bodisi ostali v kraju, bodisi se k nam priselili. Če želimo spodbuditi nadaljnji razvoj, pa seveda potrebujemo mlade.«
Spodbuda podjetništvu
K razvoju občine bo pripomogel tudi mrežni podjetniški inkubator, s katerim želijo zadržati mlade v lokalnem okolju, spodbuditi podjetništvo ter odpreti vrata inovativnim idejam … Z njim bi lahko vplivali tudi na zmanjšanje brezposelnosti med mladimi.
»Vlaganje v vse segmente gospodarstva je nujno, saj se lokalna skupnost le tako tudi razvija. Zaradi naravnih omejitev v naši občini ne moremo umeščati industrijskih con, lahko pa ponudimo konkurenčno okolje za intelektualno gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo. Trendi kažejo, da tista delovna mesta z visoko dodano vrednostjo vedno bolj gravitirajo v naravno okolje, kjer se lahko zaposleni tudi sprostijo v objemu narave in ne izgubljajo dragocenega časa z dolgo vožnjo v večja mestna središča,« pojasni županja.
Sedež inkubatorja bo v objektu stare šole v Zgornjih Poljčanah. »Gre za mrežni podjetniški inkubator, ki smo ga skupaj s Slovensko Bistrico prijavili v sklopu Dogovora za razvoj regij, trenutno čakamo na odgovor MKRR, v Poljčanah pa smo že v lanskem letu odkupili stavbo, ki bo za potrebe inkubatorja tudi renovirana.«
Izziv kanalizacije
Med večjimi izzivi v občini ostaja ureditev kanalizacijskega sistema in čistilne naprave, ki je po zadnjih ocenah ovrednotena na približno 15 milijonov evrov.
»Gre za projekt, ki ga občina sama finančno ne more izpeljati. Ob obnovah cest postopoma urejamo tudi vso pripadajočo infrastrukturo – od elektro omrežja do optike in komunalnih vodov, vendar celovite investicije si sami ne moremo privoščiti, prav tako ne moremo dobiti tako velikega kredita. Za izvedbo celovite rešitve bo nujna državna pomoč.
Po mojem mnenju gre za projekt, ki bi ga morala v večji meri prevzeti država. Gre namreč za infrastrukturne projekte širšega pomena, država pa hkrati določa tudi pravila glede koriščenja kohezijskih sredstev. Težava je, da so do njih upravičene le občine z več kot 2.000 populacijskimi enotami, mi pa te meje ob razpisih za kohezijska sredstva nismo dosegali, nato pa so nam konec leta 2025, to mejo spremenili, vendar ni bilo več možno na nivoju regije uvrstiti tako velikega projekta v izvedbo. Žalostno je, da lahko vlagamo v zeleno infrastrukturo, denimo sajenje dreves, ne moremo pa urediti osnovne kanalizacije. Tukaj bo država morala poiskati ustreznejšo rešitev,« je poudarila.
Pogled naprej
Ob menjavi vlade županja pričakuje predvsem več posluha za podeželje. »Prehitro je za ocene, kako bo nova vlada delovala. Želimo si predvsem, da se razvoj ne osredotoča le na večja mesta in urbana okolja, temveč tudi na podeželje, kjer je ključno ohranjanje prebivalstva in kakovosti življenja. Bomo pa verjetno kmalu videli, kako se bodo stvari odvijale,« dodaja.
Dobre in slabe plati županovanja
Ob nastopu županske funkcije je to delo prevzela nepoklicno. »Tako je, prva tri leta sem funkcijo opravljala nepoklicno, po izteku projekta sem se odločila, da se zaradi obilice dela na občini tudi zaposlim,« pojasni.
Izpostavljenost, delovanje na županski funkciji ji je v nekem obdobju povzročilo tudi veliko težav; nedopusten vdor v zasebnost, grožnje, klevetanje, celo smrtno nevarnost … Ta zgodba še ni zaključena. »Kot javna osebnost razumem, da sem izpostavljena bolj kot običajno, zadeve v naštetih primerih pa so šle čez meje razumnega. Najbolj me je prizadel vpliv na mladoletnega otroka. Žal zakonodaja javno izpostavljene osebe ne ščiti. Omenjene zadeve pa še niso zaključene.«
A na to obdobje spominja neizmerno več lepih trenutkov, ki prinašajo dobre občutke njej in tudi družini. »Seveda, osebno smo vsi v družini pozitivno naravnani in tudi v težjih trenutkih poskušamo izvzeti lepe trenutke. Menim, da nerganje in negativizem slabo vplivata na ljudi in nekako ciklično delujeta na življenje, tako postaneš hitro večino časa slabe volje in iščeš le slabo v vseh in povsod. K sreči nisem takšna oseba in vedno stremim oz vsi doma stremimo k iskanju dobrega in pozitivnega. Tako je tudi opravljanje funkcije v našo družino prineslo veliko lepih trenutkov, ki se jih bomo še dolgo z veseljem spominjali. In prav to sem želela skozi celoten mandat tudi prenesti na lokalno skupnost, zato tudi naš slogan govori o sr(e)čnih ljudeh. Ne glede na to kar si materialnega želimo, nas to nikoli ne more tako izpopolniti kot stisk roke soseda, prijatelja ali lepa spodbudna beseda in pomoč soljudem. V bistvu se premalokrat zavemo, da živimo v čudovitem okolju z izjemnimi ljudmi.«
(Pogovarjala se je Bojana Petelinšek)