Danes je na Mestni občini Celje potekala žalna seja v spomin Dušanu Kondi.
Žalna knjiga se je ob tej priložnosti prestavila iz preddverja Špice, kjer je stala več kot teden dni, v prostore Občine. Dušana pa so po včerajšnjem čustvenem pogrebu, ki ga je obiskalo več tisoč ljudi, tudi tokrat pospremili njegova družina ter številni prijatelji in znanci.
»Takšni ljudje dajejo mestu posebno moč.«
V spomin Dušanu je najprej zaigral glasbeni virtuoz Goran Bojčevski. Nato pa je zbrane s čustvenim govorom nagovoril celjski župan Matija Kovač.
»Danes smo se zbrali, da se poklonimo človeku, ki je zaznamoval naše mesto. Človeku, ki ni opravljal javne funkcije, pa vendar je opravljal eno najpomembnejših nalog v skupnosti: povezoval je ljudi, navduševal jih je, odpiral prostor novim idejam. Spodbujal je sodelovanje in znal okoli skupnega cilja zbrati ljudi različnih pogledov, generacij in poklicev. Takšni ljudje mestu dajejo posebno moč,« je povedal župan v uvodu.
»Ko govorimo o Špici, govorimo o Dušanu. Ko govorimo o mladih kajakaših, govorimo o Dušanu,« je med drugim poudaril. Dotaknil pa se je tudi drugih dogodkov, ki so bili plod Dušanovega dela in entuziazma: kresovanje na Špici, novoletni skok v Savinjo, koncerti…
Govor je zaključil s pozivom, da bi premogli pogum zaupati v Dušanovo vizijo in nadaljevati z uresničevanjem njegovih sanj: zgraditi vrhunsko kajakaško progo na Špici in kajakaški hostel. S tem bomo najlepše počastili njegov spomin.
Po županu pa je nekaj besed s solzami v očeh spregovorila tudi Alenka Klincov iz Kajak kanu kluba Nivo Celje. Spomnila je na pogorelo kajakaško barako na Špici, iz katere je zrasla današnja Špica: s pomočjo vizije, entuziazma in mnogih prostovoljnih ur.
Opozorila je na mnoge lepe besede, ki jih je bil v zadnjih tednih deležen Dušan, a žal tudi na kopico tistih slabih, ter zaključila: »Ugledni gospe, ki se je na FB spraševala, kje smo bili tisti, ki jočemo ob njegovem dejanju. Kje smo bili prej, ko nas je potreboval, povem. Do njegovih zadnjih nekaj ur smo bili z njim, ga bodrili in mu govorili naj gre preko obrekljivcev in škodoželjnežev. Da ni omadeževal imena celjskih kajakašev in svoje družine. Da bo hostel stal, da tudi proga nekoč bo. Prikimaval je, a mislil je drugače. Dragi Dušan, star pregovor pravi, prijateljev imaš manj, kot misliš, a več, kot veš.« (MH, Foto zajem z YouTube posnetka TV Celje)